Tretjo pandemično pomlad svet preživlja z dvema povsem nasprotnima pristopoma. Večina držav je iz faze ustavljanja epidemije že prešla v fazo blaženja, mitigacije, v kateri se dopušča širjenje virusa med populacijo. »V novo fazo pandemije vstopamo s prehodom iz nujnega na bolj trajnostno upravljanje covida,« je dejala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen.
Povsem drugačen pristop ima Ljudska republika Kitajska. Zaradi brezkompromisnih metod zatiranja izbruhov covida-19 je prizadetih blizu 180 milijonov ljudi. Oblasti zdaj uveljavljajo popolne ali delne zapore v vsaj 27 mestih, med drugim v Pekingu in Šanghaju.
Kitajska ne zmore zajeziti omikrona BA.2
Vodstvo 25-milijonske gospodarske metropole je prebivalke in prebivalce za več tednov rigorozno zaklenilo v njihove domove ali soseske. A niti najbolj strikten pristop ni zmogel ustaviti omikrona BA.1 in BA.2. Od 1. marca so v Šanghaju ugotovili več kot pol milijona primerov in aktualno poročajo o več kot 15.000 novih okužbah na dan. V Pekingu je množična kampanja testiranja zajela skoraj 20 milijonov ljudi – približno 90 odstotkov mestnega prebivalstva. Od 27. do 30. aprila je potekal že drugi val testiranja po vsem mestu, oblasti so sočasno prepovedale strežbo hrane v gostinskih lokalih.
Kitajska strogost ni posledica neke nove, nevarnejše različice, ki bi se utegnila zopet razširiti po svetu. Pri strategiji ničelnega covida politično vodstvo vztraja iz najmanj dveh razlogov. Prvi je izrazito političen. Xi Jinping bo letos nastopil tretji predsedniški mandat in prav on je dal svoj osebni pečat politiki ničelnega covida. Vlada se je v minulih letih vztrajno hvalila z nizkim številom smrtnih žrtev, kar naj bi bil dokaz prevlade Kitajske nad zahodnim svetom.
Drugi dejavnik kitajske trme je bojazen, da bi prosto širjenje virusa preobremenilo zdravstveni sistem. Starejše prebivalstvo Kitajske je namreč v mednarodni primerjavi podpovprečno precepljeno. Obenem se je prebivalstvo cepilo z domačima cepivoma Sinovaca in Sinopharma, ki temeljita na inaktiviranem virusu in sta v študijah odobritve pokazali slabšo zaščito pred simptomatskim potekom bolezni kot cepivi s tehnologijo mRNA. Pri starejših od 80 let, ki so okuženi z različico omikron, kitajski cepivi le s 60-odstotno učinkovitostjo preprečita težak potek bolezni. Za primerjavo: zaščita, ki jo ponuja cepivo Pfizerja in Biontecha, je od 85 do 90 odstotkov.
Bodo Kitajci vendarle uvozili Pfizerjevo cepivo?
V preteklosti je imela Kitajska več možnosti registrirati in uvoziti boljše cepivo. Nemški Biontech je že marca 2020 napovedal razvoj in proizvodnjo kitajske različice cepiva v sodelovanju s šanghajsko biotehnološko skupino Fosun Pharma. S Pekingom so sklenili pogodbo o dobavi vsaj sto milijonov odmerkov, je poročal Der Spiegel. Vendar cepivo nato ni bilo nikoli odobreno na Kitajskem. Razlogi so predvsem v nacionalnem ponosu in želji po maščevanju, ker Evropska agencija za zdravila (EMA) še ni odobrila kitajskega cepiva farmacevtskega podjetja Sinovac. Dejstvo, da so Evropejci vztrajali pri popolnem, neodvisnem znanstvenem pregledu, je v Pekingu povzročilo nejevoljo.
Preglavice z različico omikron silijo kitajsko vodstvo k premisleku. V prihodnjih tednih je predvidenih več sestankov s predstavniki Biontecha. Takoj ko bo Peking dal zeleno luč, bi lahko dobavili dovolj odmerkov za oskrbo celotne Kitajske, je sporočilo vodstvo nemškega biotehnološkega podjetja. Povpraševanje po cepivih je namreč globalno močno upadlo. Tudi države EU sedijo na neporabljenih odmerkih cepiv.
Poljska je že sporočila, da ne bo več plačevala za cepiva, ki se jih dobavlja na podlagi pogodbe med farmacevtskimi podjetji in evropsko komisijo. Poljska bi morala letos prevzeti in plačati 67 milijonov odmerkov. Vlada premierja Mateusza Morawieckega terja, naj se dobave raztegnejo na desetletno obdobje. Tudi Slovenija sedi na velikih zalogah cepiv, po podatkih NIJZ imamo v skladišču več kot 1,85 milijona neporabljenih odmerkov. Za primerjavo: v aprilu je tedensko povprečje razdeljenih odmerkov padlo pod število dva tisoč.
Minister v odhodu pripravlja novo strategijo
Sočasno se pri nas očitno stabilizira število novih okužb, tedenska pojavnost naj bi se v prihodnjih tednih gibala pri okoli osemsto primerov na dan. V skladu z dostopnimi projekcijami bi to pomenilo, da bo v maju hospitaliziranih približno 200 bolnic in bolnikov s covidom-19, intenzivno nego jih bo potrebovalo do 30, dnevno bosta v povprečju umrli približno dve osebi.
Stroka predvideva, da se bodo jeseni začele številke znova povečevati. Minister za zdravje Janez Poklukar je pretekli teden napovedal, da Nacionalni inštitut za javno zdravje že pripravlja analizo epidemije covida-19. Na njeni podlagi bodo pripravili strategijo za morebitni novi val. Po njegovih besedah bo strategijo treba začeti izvajati že v poznem poletju, »da dosežemo ustrezno precepljenost in zaščito prebivalcev«. Evropska komisija je namreč državam članicam poslala priporočilo, naj se nadaljuje cepljenje s poživitvenim odmerkom cepiva proti covidu-19 in cepljenje s prvim odmerkom. Za slednje je zanimanje v Sloveniji minimalno, na seznam cepljenih se tedensko vpiše manj kot sto oseb. Poklukar kakopak ne bo več bedel nad izvajanjem strategije, ministrstvo bo z zamenjavo vlade zapustil junija. Najverjetnejši mandatar nove vlade Robert Golob je že napovedal, da bodo med njihovimi prioritetami priprave na tretjo jesen covida-19.
