Okužbe s hepatitisom C se marsikdo ne zaveda, v teh dneh opozarjajo v slovenskem zdravstvu. Okužba lahko več let ali celo desetletij ostane brez očitnih znakov, so spomnili v Lekarniški zbornici Slovenije, pravočasno zdravljenje pa bistveno zmanjša možnost za kasnejšo cirozo ali raka jeter.
Pomembno je pravočasno zdravljenje
Medtem ko lahko akutna okužba izzveni, kronična traja dlje časa in brez ustreznega zdravljenja povečuje tveganje za nepopravljive poškodbe jeter. Kadar se znaki pojavijo, so sprva nespecifični in podobni gripi. Vključujejo utrujenost, povišano telesno temperaturo, glavobol in bolečine v mišicah, so našteli v lekarniški zbornici. Pojavijo se lahko tudi slabost, bruhanje, zmanjšan tek, driska, bolečine pod desnim rebrnim lokom, občutek napetosti v trebuhu, so dodali, pri izrazitejši okvari jeter pa se lahko pojavijo zlatenica, temno obarvan urin, svetlo oziroma sivkasto blato, srbeča koža ter otekanje nog in trebuha. »Vsaka pravočasno odkrita okužba pomeni možnost za zdravljenje, preprečitev hudih zapletov in zmanjšanje nadaljnjega širjenja virusa,« je poudarila predsednica zbornice Darja Potočnik Benčič. V Sloveniji so na voljo sodobna zdravila za zdravljenje hepatitisa C, s katerimi je mogoče okužbo pri veliki večini bolnikov povsem pozdraviti, če je le odkrita dovolj hitro, so izpostavili v zbornici.
Pri kroničnem hepatitisu B bolniki po drugi strani prejemajo zdravila, ki zavirajo razmnoževanje virusa in zmanjšajo njegovo aktivnost. Tako preprečujejo napredovanje bolezni in izboljšajo kakovost življenja, ugotavljajo v zbornici. Zaščita pred hepatitisom B je v Sloveniji vključena v redni program cepljenja otrok. Otroci prvi odmerek prejmejo pri treh mesecih, drugega pri petih mesecih, tretjega pa med 11. in 18. mesecem. Cepljenje v zdravstvu priporočajo tudi zdravstvenim delavcem, osebam s kroničnimi boleznimi jeter in drugim skupinam z večjim tveganjem za okužbo. Cepiva proti hepatitisu C za zdaj ni.
Tvegana souporaba britvic
Hepatitisa B in C se prenašata predvsem ob stiku z okuženo krvjo. Prenos je tako mogoč pri uporabi nesterilnega pribora za injiciranje, tetoviranje ali prebadanje kože in pri souporabi britvic, zobnih ščetk ter drugih predmetov, na katerih so lahko sledovi krvi. Do njega lahko pride tudi pri neustrezno izvedenih medicinskih ali kozmetičnih posegih. Hepatitis B se lahko prenaša tudi z nezaščitenimi spolnimi odnosi in z okužene matere na otroka med porodom, so spomnili v lekarniški zbornici.
Kot na svoji spletni strani pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je bil v preteklosti pogost prenos s krvjo in krvnimi derivati (to se je lahko zgodilo pri transfuziji), kar pa danes ne velja več. »Vso kri, ki jo zberejo ob krvodajalskih akcijah, testirajo na prisotnost virusa,« so zagotovili.
Kje je mogoče testiranje
Testiranje na hepatitisa B in C je v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja na voljo pri izbranem družinskem zdravniku, Nacionalno testirno mesto za tovrstne okužbe pa je na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Slednje je anonimno in za uporabnika brezplačno brez kartice zdravstvenega zavarovanja, je izpostavila aktualna slovenska strategija preprečevanja in obvladovanja okužb s HIV ter hepatitisoma B in C in spolno prenosljivih okužb. Moškim, ki imajo spolne odnose z moškimi, je na voljo testiranje, ki ga izvaja nevladna organizacija Legebitra v sodelovanju z Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske Medicinske fakultete. Strategija omenja tudi testiranje in zdravljenje hepatitisa C v mobilni enoti; ta možnost bi lahko bila namenjena zlasti ljudem, ki si injicirajo droge.
Slovenija na področju hepatitisa C dosega drugo najnižjo ocenjeno razširjenost v Evropi, ugotavlja strategija, uspešna je tudi pri obvladovanju okužb s hepatitisom B. Slovenski dosežki, na primer pri obvladovanju hepatitisa med uporabniki drog, so razvidni tudi iz letošnjega globalnega poročila o hepatitisih, ki ga je objavila Svetovna zdravstvena organizacija.