Podjetje KŽK s sedežem v Žabnici je bilo vrsto let med osmimi največjimi zakupniki državnih zemljišč. Obdelovalo jih je nekaj manj kot 630 hektarjev, dokler mu ni Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (v nadaljevanju sklad) julija 2019 zakupne pogodbe v celoti odpovedal, potem ko je ugotovil, da KŽK del teh zemljišč brez njegovega soglasja oddaja v podzakup okoliškim kmetom. Odpoved pogodbe bi morala začeti veljati 1. januarja 2020, a ker je zakupnik tožil sklad, pravda v zvezi s temi zemljišči pa še ni povsem končana, jih približno dve tretjini še zmeraj obdeluje.
Sodba o prepustitvi posesti še ni pravnomočna
Sklad je marca 2020 zoper KŽK na kranjsko okrajno sodišče vložil tožbo za prepustitev posesti, to je vseh 629,812 hektarja zemljišč, ki jih je imel v zakupu. Sodišče je takrat ta postopek do pravnomočne odločitve o tožbenem zahtevku KŽK prekinilo, decembra 2024 pa je izdalo sklep o njegovem nadaljevanju. Pritožnik je namreč sodni spor izgubil tako na okrajnem kot višjem sodišču, prav tako mu ni uspelo na vrhovnem sodišču s predlogom za dopustitev revizije postopka. Pred dnevi je kranjsko okrajno sodišče ugodilo tudi zahtevku sklada za prepustitev posesti. Na naroku 12. januarja je v zvezi s tem izdalo sodbo, ki po navedbah sklada še ni pravnomočna.
Kranjsko okrajno sodišče je z začasno odredbo iz leta 2021 odločilo, da sme večino spornih zemljišč (436 hektarjev) do končne razsodbe še naprej uporabljati KŽK, tista (194 hektarjev), za katera jim je uspelo dokazati, da so jih do takrat obdelovali oni, ne KŽK, pa podzakupniki. Sklad je del zemljišč (okoli 76 hektarjev), ki so jih po odredbi sodišča obdelovali kmetje, že na novo razdelil v zakup, in sicer štirinajstim zakupnikom, med katerimi pa ni družbe KŽK, »ker ni izkazala prednostne pravice do zakupa v primerjavi z drugimi prijavljenimi kandidati«, so nam pojasnili na skladu. Dodali so, da postopek oddaje dodatnih nekaj več kot tri hektarje predmetnih zemljišč še ni končan.
Kazen za trmo
Brez precejšnjega dela državnih zemljišč je ostal tudi doslej tretji največji zakupnik, podjetje Kmetijsko gospodarstvo (KG) Lendava, ki jih je obdelovalo blizu 2100 hektarjev, zdaj pa še enkrat manj. Leta 2020 se je namreč zapletlo v spor s skladom, ki ga je pozval, naj 84 hektarjev državnih zemljišč, ki jih ima v zakupu, prepusti okoliškim kmetom, ki jim jih je morala država zagotoviti po arbitražnem sporazumu. Kmetje so si izbrali najkakovostnejša zemljišča, teh pa jim večinski lastnik KG Lendava Jožef Magyar ni hotel prepustiti, zato ga je sklad kaznoval z odpovedjo celotne zakupne pogodbe.
Zaradi sodnih postopkov je sklad to v praksi izpeljal šele lani. V zakup je na novo oddal 1858 hektarjev kmetijskih zemljišč, ki jih je prej obdelovalo podjetje KG Lendava. Zakupne pogodbe je sklenil z dvema pravnima osebama (Nograd in KG Lendava) in s 34 fizičnimi. Družba KG Lendava je na podlagi nove zakupne pogodbe dobila 1006 hektarjev zemljišč ali dvakrat manj, kot jih je obdelovala prej. Izbrani zakupniki so bili dolžni zakupnino za leto 2025 plačati še pred sklenitvijo zakupne pogodbe. Na skladu so navedli, da so to tudi storili.
Podgoršek: Licitacije niso prava pot
Sklad je zakupnino za lendavska zemljišča, ki so jih lani na novo oddali v zakup, glede na leto poprej povišal za 1,8 odstotka, dodatno je zakupnino za njive in vrtove z bonitetno oceno, višjo od 69, povišal še za deset odstotkov. Hkrati je odpravil popuste oziroma pribitke zaradi kmetijsko ogroženih območij, ugodne prometne lege in območij državnih namakalnih sistemov.
Na končno višino zakupnine so vplivale tudi licitacije. Sklad jih je izpeljal v primerih, ko so bili ponudniki z vidika prednostne pravice do zakupa povsem izenačeni. Interesenti so mu morali poslati ponudbo, iz katere je bilo razvidno, koliko odstotkov višjo zakupnino od razpisane so bili pripravljeni plačati. Sklad je zakupno pogodbo sklenil s tistim, ki je oddal najvišjo ponudbo. Na podlagi licitacij je sklenil pogodbe z 18 fizičnimi osebami, iztržil pa je 83 odstotkov višjo zakupnino glede na veljavni cenik zakupnin v tekočem letu. Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, meni, da licitacija za zakupe državnih zemljišč ni prava pot, saj tisti, ki do zakupa pride prek nje, deset let plačuje bistveno višjo zakupnino kot drugi zakupniki v soseščini.