"Dejstvo, da minister za infrastrukturo in energetiko namerava sredstva državne družbe Borzen, namenjena razogljičenju, uporabiti za škodljivo subvencijo fosilnih goriv, namesto da bi nadaljeval s subvencijami za električna vozila, kaže, da ne razume, v katero smer gre razvoj sodobnega prometnega sistema," je bil v odzivu za STA kritičen Sonnenschein, sicer tudi podpredsednik podnebnega sveta.
Po njegovem prepričanju je namreč Slovenija izjemno primerna za električna vozila, saj dve tretjini državljanov živi v enodružinskih hišah, kjer je polnjenje električnih avtomobilov enostavno.
Poleg tega je v takšnih domovanjih tudi zelo ekonomično kombinirati električna vozila s sončnimi elektrarnami in baterijskimi hranilniki. "Večina teh gospodinjstev ima vsaj dva avtomobila, tako da se lahko tudi najbolj konservativni izmed njih odločijo za zamenjavo enega avtomobila z električnim," je izpostavil. To bi jih namreč po njegovem prepričanju zaščitilo pred neizogibnimi cenovnimi pretresi na trgih fosilnih goriv.
"Ko minister zavrne javno politiko, ki je nedvomno koristna za javno blaginjo, zgolj zato, ker je koristna tudi za okolje, dokazuje, da ne vodi politike v interesu javnosti, temveč se podreja ideološkim mehurčkom na družbenih omrežjih," je opozoril Sonnenschein.
Ob tem je poudaril, da bi lahko bilo mogoče ukrep subvencij za nakup električnih vozil mogoče izboljšati oz. te sčasoma znižati ter takoj ukiniti subvencije za električna vozila, dražja od 40.000 evrov, ter uvesti ciljno usmerjene ali višje subvencije za gospodinjstva, ki jih pesti mobilnostna revščina.
Kot poudarja, je pri vsem skupaj očitno, da "ne gre za cene hrane". "Delež stroškov goriva v končnih cenah hrane je tako nizek - po ocenah znaša od 1,5 do 2 centa na evro nakupa hrane - da bi 30-odstotno zvišanje cen dizelskega goriva prispevalo k inflaciji samo za približno 0,5 odstotka. Poleg tega je povsem odprto in zelo vprašljivo, ali bodo avtoprevozniki subvencijo prenesli na trgovce s hrano, ti pa nato na končne potrošnike," je opozoril.
Po njegovih navedbah trgovci s hrano medtem poslujejo z okoli 25-odstotnimi bruto maržami, ki so v času inflacije lahko celo višje. "Zato morajo politične intervencije zaščititi potrošnike, ne pa višati dobičke akterjev višje v dobavni verigi," je prepričan.
Glede pomoči kmetom pravi, da je ta v luči letošnjih podnebnih ekstremnih dogodkov potrebna, a obenem v isti sapi opozarja, da je dodatno subvencioniranje njihove porabe fosilnih goriv napačen ukrep, saj jih ne naredi "niti malo bolj odporne za prihodnost, v kateri se bodo razmere za proizvodnjo hrane le še poslabšale".
Vlada je v ponedeljek potrdila predlog interventnega zakona, s katerim se odziva na izredno rast cen pogonskih goriv. Med ključnimi ukrepi je subvencioniranje cen goriva in nakupa pnevmatik avtoprevoznikom in kmetom. Minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec je ob tem napovedal, da država v prihodnje "absolutno ne bo več financirala subvencij za nakup električnih vozil".
Ob tem je Vrtovec poudaril, da v zeleni dogovor, kot ga opredeljujeta Evropska komisija in slovenska zakonodaja, sam ne verjame. Napovedal je tudi pripravo sprememb zakonodaje glede obnovljivih virov energije, tako da bi ta opredelila delovanje družbe Borzen kot tiste, ki lahko priskoči na pomoč reševanju slovenskega gospodarstva zaradi energetske krize.
