Nevladna organizacija Umanotera – Slovenska fundacija za trajnostni razvoj in gibanje Mladi za podnebno pravičnost (MZPP) sta predstavila rezultate analize okoljskih programov trinajstih političnih strank. S tem poskušajo, kot so poudarili v organizacijah, pretrgati tišino, ki je kljub urgentnosti okoljske krize zavladala na predvolilnem parketu na področju okolja.
»Zeleni prehod ni politična muha, je preživetvena nuja. Zato je zavračanje zelenega prehoda v nasprotju z znanostjo kratkovidno in pogubno. Med strankami obstajajo ogromne razlike pri razumevanju trajnostne družbe in odzivanju na največje okoljske izzive prihodnosti ‒ resnično niso vsi isti! Medtem ko narava ne more glasovati, mi lahko,« je opozorila direktorica Umanotere Gaja Brecelj.
Analiza zajela sedem področij
V organizacijah so pripravili analizo vseh političnih strank, ki so po javnomnenjskih raziskavah dosegle vsaj odstotek podpore. Stranke so ocenjevali na sedmih področjih, ki so jih prepoznali kot ključna za trajnostni razvoj Slovenije, in sicer onesnaževanje okolja, oskrba s hrano, promet, energetika, odpornost proti podnebnim spremembam, pravičen zeleni prehod in odnos do civilne družbe. Skupna ocena, ki so jo dodelili strankam, predstavlja povprečje ocen po posameznih področjih.
Rezultati, kot so poudarili v organizacijah, kažejo na velik razkorak v prioritetah in ambicijah strank. »Nobena stranka ali lista ni prejela najvišje možne skupne ocene pet, kar kaže na to, da tudi najbolj progresivni programi nezadostno naslavljajo urgentnost trenutka,« je opozorila Gaja Brecelj.
Analiza je po njenih besedah pokazala, da je varstvo okolja glavna prioriteta le ene liste – to je liste Levica in Vesna. Piratska stranka področje sicer izpostavlja kot eno izmed večjih prioritet. Med ukrepi, ki jih zagovarjajo v Levici in Vesni ter Piratski stranki, so denimo odločna napoved kazenskega pregona hujših oblik onesnaževanja, strožja regulacija, odprava subvencij za fosilna goriva, podpora ekološki pridelavi in povečanje samooskrbe, obsežna gradnja kolesarske in železniške infrastrukture, ozelenitev mest, spodbude za skupnostne elektrarne na obnovljive vire, brezplačen javni prevoz za mlade in krepitev statusa nevladnih organizacij kot stranskega udeleženca v postopkih.
Omenjenima listama v analizi sledi skupina strank, ki okoljske problematike ne naslavljajo v zadostni meri ali pa jo uporabljajo zgolj kot retorično orodje. V to skupino se uvrščajo stranke SD, Svoboda, Prerod in lista Zeleni Slovenije + Stranka generacij. Nekaj ustreznih ukrepov Svoboda predlaga na področjih onesnaževanja, oskrbe s hrano, prometa in energetike, SD pa na področjih onesnaževanja in odpornosti proti podnebnim spremembam, so nevladniki izpostavili v analizi. Obe stranki sicer sočasno predlagata vrsto škodljivih ukrepov na drugih področjih ali pa jih nezadostno naslavljata, so dodali.
V SDS bi podaljšali rabo premoga
Stranke SNS, SDS, Resni.ca, Glas upokojencev, Demokrati ter lista NSi, SLS in Fokus na področju okolja najpogosteje predlagajo škodljive ukrepe in ponekod celo zanikajo znanost, kaže analiza Umanotere in MZPP. »Med strankami danes najdemo celo zanikovalce podnebnih sprememb. Stranka Resni.ca jasno zavrača znanstveno dejstvo, da je ogljikov dioksid toplogredni plin in da prispeva k segrevanju ozračja. SDS pa se recimo zavezuje k podaljšanju rabe premoga do leta 2040,« ugotavlja Gaja Brecelj.
Poseben primer je po njenih besedah stranka Mi, socialisti, ki v svojem manifestu sicer opozarja na nujnost zaščite podnebja ter stremi k svetu brez izkoriščanja narave in h korenitim sistemskim spremembam. A ker njihov program ob tem ne ponuja konkretnih ukrepov, si je v analizi kljub temu prislužila relativno nizko oceno. »Je pa stranka izrazila podporo konkretnim ukrepom s tem, ko se je zavezala k uresničitvi prav vseh 34 ukrepov iniciative Glas ljudstva na področju pravičnega podnebnega prehoda in zaščite narave,« je dodala direktorica Umanotere.