Ali bo ureditev, da Teš z nadomestilom države izvaja gospodarsko javno službo zagotavljanja toplote v Šaleški dolini, ki se izteče aprila 2027, podaljšana, še ni znano. V normativnem načrtu ministrstva je predvideno podaljšanje, državni sekretar pravi, da gre tudi za politično odločitev. V SDS pozivajo k ukinitvi "socializacije" stroškov ogrevanja.
Poslanci SDS so na današnji seji odbora DZ za infrastrukturo in energetiko ob obravnavi letnega poročila Agencije za energijo in poročila o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2025 med drugim izpostavili relativno nizko ceno ogrevanja v Šaleški dolini kot posledico ureditve, po kateri Termoelektrarna Šoštanj (Teš) opravlja gospodarsko javno službo zagotavljanja toplote, za kar dobi od države nadomestilo.
Zvonko Černač (SDS) je opozoril, da gre pri daljinskem ogrevanju za lokalne gospodarske javne službe, ne državne. "Zanima me, zakaj cela država subvencionira eno lokalno službo ogrevanja (...) in kdaj bo tega konec," je dejal. Ocenil je, da je prejšnja vlada to elektrarno spremenila v najdražjo toplarno na svetu.
Podobno se je Aleš Hojs (SDS) vprašal, "ali bomo naprej socializirali plačevanje te energije za Šoštanj in Velenje", pri čemer pa da občini nista izpolnili obveznosti iz zakona. Ta med drugim določa, da bi morali v dolini izbrati novega ponudnika toplote, ki bi zagotovil dobavo vse potrebne toplote iz alternativnih proizvodnih virov.
Kot je še povedal Hojs, jih je Premogovnik Velenje opozoril, da bi morala biti odločitev sprejeta hitro, da se lahko ustrezno prilagodi glede izkopa premoga.
Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko Tomaž Žagar je povedal, da gre za eno od težav v energetiki, ki so posledica parcialnih odločitev in odlaganja strateških odločitev v preteklosti. Ministrstvo se veliko s tem ukvarja, podrobno proučujejo ureditev v tem zakonu, pri čemer je treba upoštevati tudi zakona za razvoj regije in o zapiranju premogovnika, je dejal.
Strinjal se je, da je ogrevanje odgovornost lokalne skupnosti, da pa imajo tudi strokovnjaki, ki so se ukvarjali s tem področjem, "neko odgovornost do lokalnega okolja".
"Dejstvo je, da je delovanje celotne termoelektrarne zaradi ene toplarne predrago in mora proračun pokrivati razliko. Mislim, da se vsi inženirji v HSE oz. HSE Saša kot odgovorni ljudje v Šaleški dolini zavedajo tega, da je to treba resno prijeti," je dejal.
Gre tudi za vprašanje političnih, predvolilnih obljub, je dodal. "Kot strokovnjak to težko komentiram. Tudi politika bo morala nekaj narediti na tem," državni sekretar ni mogel podati končnega odgovora glede podaljšanja.
Okvirni načrt normativne dejavnosti za leto 2026, ki je ga vlada sprejela julija, predvideva, da se "zaradi poteka trenutno veljavnega zakona sprejema nov zakon za podaljšanje glede gospodarske javne službe nemotenega zagotavljanja toplote" v občinah Velenje in Šoštanj. Kot skrajni rok za sprejetje predloga na vladi je naveden 20. november, za sprejem v DZ pa 20. december letos.
Černač je bil znova kritičen do sistema emisijskih kuponov, ki po njegovih besedah po nepotrebnem draži proizvodnjo elektrike in obremenjuje industrijo ter nič ne prispeva k čistejšemu ozračju, polni pa žepe nekaterih borznih mešetarjev. Zavzel se je za to, da se Slovenija na ravni EU zavzame za to, da se "norost s CO2-kuponi" ukine, kot predvideva tudi koalicijska pogodba.
Odgovor glede podaljšanja zakona je želela tudi poslanka iz Velenja Andreja Katič (SD), predvsem ker da kaže, da morda potrjevanje v DZ ne bo gladko. Ocenila je sicer, da je rok za izvedbo obveznosti občin po zakonu "nerealno kratek", in opozorila, da gre za veliko število prebivalcev in tudi pomembna velika podjetja, kot je Gorenje oz. Hisense.
Pozvala je k ustreznemu odnosu do Šaleške doline, med drugim ker je veliko rudarjev to, da je imela Slovenija električno energijo in se je razvijala, plačalo z življenjem. V Šaleški dolini se po njenih besedah niso strinjali že z izhodom iz premoga do leta 2033, sedaj pa se govori o prenehanju ogrevanja doline iz Teša v letu 2027.