Kot poudarjajo v ZGS, zakonodaja jasno določa pravila glede gibanja in vožnje v gozdu. Direktor ZGS Gregor Danev je ob tem poudaril, da oglasi z motivi vožnje v naravi pogosto ustvarjajo napačen vtis o sprejemljivosti takšnega početja. »Pri vožnji v gozdu obstajajo jasne omejitve in prepovedi. Oglaševanje, ki prikazuje takšne aktivnosti brez ustreznega konteksta, lahko spodbuja nelegalno ravnanje,« je povedal Danev.
V zadnjih letih pristojne institucije opažajo porast nelegalnih voženj, predvsem z motokros motorji in štirikolesniki. Takšne aktivnosti ne vplivajo zgolj na naravno okolje, temveč tudi na kakovost bivanja ljudi in varnost obiskovalcev gozdov. »Gozd ni prostor za neomejeno uporabo, ampak okolje, kjer smo gostje – tako živali kot lastnikov gozdov,« poudarja sogovornik.
Zakon o gozdovih določa, da so gozdne ceste primarno namenjene gospodarjenju z gozdovi, vendar se po njih lahko, če ni drugače določeno, vozijo tudi kolesarji in motorna vozila na lastno odgovornost. Povsem drugače pa velja za vožnjo zunaj teh cest. Ta je dovoljena zgolj na označenih poteh in izključno za kolesarje ter ježo, medtem ko je vožnja z motornimi vozili zunaj dovoljenih prometnic prepovedana.
Kršitve teh pravil niso brez posledic. Za vožnjo z motornimi vozili zunaj dovoljenih poti so predvidene globe v višini od 1000 do 2000 evrov, medtem ko lahko kršitve režima uporabe gozdnih cest ali vožnja zunaj označenih poti za kolesarje in jezdece prinese kazni od 300 do 600 evrov.
Dolgoročno zmanjšanje biotske raznovrstnosti
Poleg pravnih posledic imajo nelegalne vožnje tudi številne negativne vplive na okolje. Povzročajo poškodbe tal in rastlinja, erozijo ter uničevanje koreninskega sistema dreves. Prav tako močno vplivajo na prostoživeče živali, saj jih vznemirjajo in motijo njihove naravne vzorce prehranjevanja, razmnoževanja in gibanja. »Takšne motnje lahko dolgoročno zmanjšujejo biotsko raznovrstnost in stabilnost gozdnih ekosistemov,« je poudaril direktor Zavoda za gozdove Slovenije.
Instituciji ob tem opozarjata tudi na tveganja onesnaženja, na primer ob razlitju goriva ali olja, ter na dejstvo, da takšne aktivnosti zmanjšujejo kakovost bivanja lokalnih prebivalcev in drugih obiskovalcev narave. ZGS in inšpektorat zato pozivata oglaševalce, naj pri pripravi kampanj ravnajo premišljeno in odgovorno. Menijo, da je mogoče enako učinkovito predstaviti idejo svobode, gibanja in doživetij v naravi tudi na zakonit način. Kot primer navajajo aktivnosti, kot so hoja, tek in kolesarjenje po označenih poteh ter uporaba urejenih območij, kjer je vožnja dovoljena. »Oglaševanje ima velik vpliv na vedenje ljudi. Če prikazujemo odgovorne in zakonite oblike rekreacije, lahko prispevamo k večji ozaveščenosti in spoštovanju narave,« so še dodali na Zavod za gozdove Slovenije.
Predlagajo tudi konkretne rešitve, kot je vključevanje jasnih oznak in pojasnil v oglase, ki gledalcem sporočajo, da gre za dovoljene aktivnosti. Tak pristop pa ne prispeva le k varovanju narave, temveč tudi krepi ugled podjetij kot družbeno odgovornih. Obenem na zavodu opozarjajo, da je gozd sicer prostor svobode, vendar tudi odgovornosti. »S skupnim pristopom lahko zagotovimo, da bo ostal ohranjen za prihodnje generacije,« je še poudaril Gregor Danev.