V ponedeljek smo v Dnevniku objavili članek o priznanem kolumbijskem skladatelju in dirigentu Juanu Davidu Zuleti Marulandi, ki se je zaradi zavračanja dovoljenja za prebivanje in delo na Upravni enoti Ljubljana znašel v veliki stiski. Na ministrstvu za kulturo so potrdili, da so Zuleti že leta 2020 izdali mnenje, da je njegovo bivanje pri nas v interesu Republike Slovenije. »Podpiramo odpiranje kulturnega prostora in omogočanje dostojnega življenja in delovnih pogojev vsem kulturnim delavcem in delavkam, ki prihajajo k nam iz drugih držav. Odpiranje kulturnega prostora ima pozitivne učinke na slovensko družbo, ki je tradicionalno preveč zaprta, nemalokrat celo odklonilna,« so komentirali okoliščine.
Ogorčenje nad zavračanjem tujca je izrazil tudi diplomat in politik Ivo Vajgl. V odprtem pismu je odločevalce pozval, naj umetniku omogočijo dostojno nadaljevanje kariere. Zuleta je pred prihodom v Slovenijo sodeloval v umetniških projektih na Norveškem, Finskem, v Italiji, Franciji ... V Sloveniji pa je njegova zgodba zastala. Med drugim mu je upravna enota izrekla prepoved dela, zaradi administrativnih okoliščin pa trenutno niti ne more zapustiti države.
Dragoceni gosti
Zuleta lahko tako v Ljubljani deluje zgolj kot prostovoljec, brez možnosti plačila. Njegovi kolegi so mu zato ob objavi našega članka izrazili javno podporo. »S Juanom smo sodelovali leta 2021 pri organizaciji enega največjih zborovskih festivalov Europa Cantat 2021,« je povedala Mihela Jagodic iz Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. »Prevzel je organizacijo projekta mednarodne zborovske zasedbe EuroChoir. V Sloveniji so ljudje s tako raznovrstnimi izkušnjami in znanjem iz mednarodnega okolja zelo dragoceni,« opozarja.
Za rešitev njegovega primera sta se zavzela tudi direktor in predsednica Šentjakobskega gledališča Milan Golob in Urška Koželj. V gledališču Zuleta deluje že dve leti, trenutno kot asistent režije, korepetitor in pevec v nastajajoči predstavi Moliere: Država, to sem jaz. »Človek Zuletovih razsežnosti, izobrazbe, izkušenj in uspehov svetovnega ranga bi moral biti v Sloveniji dobrodošel in sprejet,« je prepričana Urška Koželj.
Profesor za zborovsko dirigiranje Sebastjan Vrhovnik z Akademije za glasbo v Ljubljani, stalni gostujoči dirigent pri Zboru Slovenske filharmonije, pravi, da z Zuleto sodelujeta na visoki profesionalni ravni. »Njegov umetniški doprinos v slovenski zborovski krajini je pomemben in tudi širše zaznaven,« pravi profesor. Mednarodno priznana zborovska dirigenta Urša Lah Rasmussen in Ragnar Rasmussen, profesorja na akademiji v norveškem Trondheimu, pa ga vključujeta v mednarodni komorni zbor Utopija & Realnost in druge norveške projekte. »Juan je nadarjen in raznolik glasbenik: je pevec klasične glasbe, dirigent, skladatelj, producent,« pravi Rasmussen. Skupaj so nastopali v Sloveniji, Rusiji, Grčiji, Hongkongu, naštevata sogovornika. Na Norveškem so posneli dve zgoščenki. »Upam, da mu bodo slovenske oblasti omogočile, da si ustvari življenje, kot si ga s svojo izobrazbo, talentom, delavnostjo in občutkom za sočloveka zasluži,« pravi Urša Lah Rasmussen. Na Finskem je Zuleti podporo izrazil tudi eden najuspešnejših sodobnih dirigentov Marco Ozbič. »Spoznal sem ga v Helsinkih, med izobraževanjem na Akademiji Sibelius. Je nadarjen in senzibilen glasbenik. Ima vse predpostavke, ki bi mu lahko omogočile lepo kariero, če bi mu le bila dana možnost,« je sporočil Ozbič.
Nerazumljivo zavračanje
V Ljubljani se Zuleta vključuje v več občasnih umetniških projektov. Z mednarodno priznano plesalko in koreografinjo Lejo Jurišić je nedavno sodeloval v projektu Kreativna telesa v gibanju – Pekinpah. »Skozi ples se je izrazila njegova ujetost,« se spominja sogovornica. »O sistemskem zavračanju, ki ga doživlja, smo se pri snovanju koreografij veliko pogovarjali. Neverjetno je, da tako nadarjenega človeka Slovenija noče sprejeti.« Zuleti je podporo izrazil tudi glasbenik, član skupine Katalena, Robert Rebolj. »Njegov prispevek k vsaki skupnosti je neprecenljiv, ne samo zaradi kulturno-umetniškega ustvarjanja, ampak tudi zaradi njegove človeške dimenzije. Ne razumem, zakaj se država za takšne člane družbe ne zavzame. Zakaj se jih otepa?« se sprašuje.
