Novelo zakona o lokalnih volitvah s takšno vsebino so predlagatelji – poleg Janševe SDS še trojček okoli NSi in Resnica – v sredo vložili v parlamentarno proceduro. Ob tem bi zakon sprejemali po skrajšanem postopku. Zakaj? Ker, kot navajajo, gre za manjšo spremembo veljavnega zakona. Za sprejem je potrebna relativna navadna večina. Kdaj bo novela obravnavana, še ni znano.
Po podatkih statističnega urada je bilo v letu 2025 med prebivalci Slovenije več kot 220.000 oziroma 10,5 odstotka tujih državljanov. Večina teh tujcev prihaja iz tretjih držav oziroma z območja nekdanje Jugoslavije. Visok delež tujcev pa živi tam, kjer je večja potreba po delovni sili v specifičnih sektorjih. Po absolutnem številu tujcev prednjačijo večja mesta, na primer Ljubljana in Maribor. Vsi tujci iz tretjih držav seveda nimajo urejenega stalnega prebivališča, a jasno je, da lahko v nekaterih občinah sprememba zakona potencialno pomembno vpliva na volilni izid lokalnih volitev. Iz statistik statističnega urada in ministrstva za notranje zadeve gre sklepati, da ima približno polovica tujcev urejeno stalno prebivanje.
Zakaj odvzem pravice? Niso povedali
Zakaj bi odvzeli volilno pravico rezidentom iz tretjih držav, ki po novem torej ne bi imeli več pravice voliti članov občinskega sveta in tudi ne župana, predlagatelji v predlogu zakona niso pojasnili, pa čeprav so to spremembo navedli kot poglavitno rešitev predlagane novele. Je pa jasno, da pri tem nikakor ne gre za manjše spremembe, saj spremembe volilne zakonodaje že same po sebi nikoli niso majhne, saj ne nazadnje odločajo o tem, kdo sodeluje v demokraciji in oblikuje razmerja moči v prihodnosti. Zanimivo pri tem je, da je bilo v razpravi okoli uvedbe preferenčnega glasu v prejšnjem mandatu od nekaterih strank desnice, tudi NSi, slišati sklicevanje na načelo, da ne gre spreminjati volilnih pravil tik pred volitvami. Pa čeprav je bilo predvideno, da uvedba prednostnega glasu ne bi veljala že na letošnjih volitvah.
Poslanci tudi predlagajo, da se volilne enote v ožjih delih lokalnih skupnosti, torej krajevnih, vaških in četrtnih skupnostih, določijo tako, da je zagotovljena zastopanost prebivalcev posameznih naselij oziroma delov krajevne, vaške ali četrtne skupnosti v svetu te skupnosti. Pri tem kritizirajo zdajšnjo ureditev, sprejeto leta 2024, ki je določila volitve v te ožje dele občin v eni volilni enoti, saj da bi zaradi tega bili kandidati iz gosteje poseljenih območij v svetih krajevnih oziroma vaških skupnostih v prednosti pred podeželskimi območji. Predlagatelji ob tem trdijo, da je bila prejšnja ureditev, po kateri so bili predstavniki izvoljeni iz različnih delov občin, vključno z manjšimi kraji in naselji, boljša. Kot so navedli, je glavni namen predlaganih sprememb »urediti pravno podlago za vzpostavitev enakomernega razvoja, vzpostaviti bolj pravično, uravnoteženo in enakomerno zastopanost vseh delov v lokalnih skupnostih«.
Svoboda: Tujci za desnico zgolj poceni delovna sila
V Levici tega predloga ne bodo podprli. »Gre za poskus desnice, da skupini ljudi, ki je del naše družbe, odvzame možnost odločanja o lokalnem okolju, v katerem živijo. To so ljudje, ki tukaj delajo, plačujejo davke, imajo družine, njihovi otroci obiskujejo naše vrtce in šole, tukaj gradijo svoje življenje in so vključeni v skupnost, mogoče tudi čakajo na izpolnitev pogojev, da lahko zaprosijo za slovensko državljanstvo. Lokalna politika neposredno vpliva na njihovo vsakdanje življenje, zato je povsem legitimno, da imajo možnost odločati o zadevah na lokalnih volitvah,« pravijo v najmanjši opozicijski stranki. S podobnimi argumenti imajo po pravu EU posebno zaščiteno pravico do glasovanja na lokalnih volitvah državljani EU, ki živijo v drugi državi članici. Zakaj? EU namreč poudarja, da lokalne volitve niso vezane na državljanstvo v klasičnem nacionalnem smislu, ampak na stalno življenje v skupnosti.
Tudi v Svobodi ne vidijo utemeljenih razlogov, zakaj bi tujcem iz tretjih držav odrekli pravico do soodločanja o življenju v lokalni skupnosti. Predlagatelje ob tem opozarjajo na priporočilo beneške komisije, da ključne volilne zakonodaje ne gre spreminjati manj kot eno leto pred volitvami. Izpostavili so še: »Desnica tujce pogosto obravnava predvsem kot nebodigatreba in poceni delovno silo, ki naj dela in prispeva, brez možnosti enakovrednega sodelovanja pri odločanju o skupnosti, v kateri živi. Hkrati pa ob sprejemanju interventnega zakona poslušamo pozive k privabljanju tujih, visoko usposobljenih kadrov, ki bi bili nato podvrženi enakim omejitvam. Težko je graditi odprto in privlačno družbo za talentirane ljudi iz tujine, če prevladuje tako izključujoč odnos do tujcev.«