Ustavno sodišče je na pobudo Ptujčanke Vlaste Mrčinko razveljavilo 1. odstavek 57. člena zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI). »Odločeno je, da povratna veljava tega zakona ni dopustna, da se torej za čas pred njegovo uveljavitvijo 29. novembra 2011 ne sme uporabljati. Kar preprosto pomeni, da je vse premoženje, ki je bilo pridobljeno pred tem datumom, pridobljeno na zakonit način. Po moji razlagi pa tudi, da se podatki, pridobljeni s finančno preiskavo, opravljeno pred novembrom 2011, prav tako ne smejo uporabljati oziroma upoštevati,« nam je pojasnil Andrej Pohar iz Odvetniške družbe Čeferin, ki zastopa Mrčinkovo. Specializirano tožilstvo je v njenem primeru zahtevalo odvzem 540.500 evrov domnevno nezakonito pridobljenega premoženja. Finančno preiskavo so proti njej uvedli leta 2014 zaradi suma utaje davkov, obsegala pa je obdobje od leta 2007.
Si Janša lahko oddahne?
A kaj to konkretno pomeni za tožbe po ZOPNI, ki so še »odprte«? Z vrhovnega tožilstva so nam sporočili, da odločitev ustavnega sodišča še preučujejo, da je obsežna in da bomo odgovor na vprašanje, kakšne posledice bo imela za postopke, dobili v prihodnjih dneh. »V primerih, ki jih zastopam, je bilo v 90 odstotkih premoženje pridobljeno pred uveljavitvijo ZOPNI. Te tožbe bodo morali zavrniti,« nam je povedal odvetnik Pohar, ki v postopkih po ZOPNI poleg Mrčinkove med drugim zastopa še nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja, nekdanjega direktorja agencije za pošto in elektronske komunikacije Tomaža Simoniča ter dediče po pokojnem Francu Zagožnu. Primera Kanglerja in Mrčinkove sta trenutno na višjem sodišču (pri obeh je bila tožba na okrožnem sodišču zavrnjena), druga dva pa še na prvostopenjskem. Prevetriti bo treba tudi primere, v katerih država prereka premoženje Janeza Janše, Andreja Lovšina, Perana Boškovića, Dragana Tošića in drugih.
V luči odločitve ustavnih sodnikov bo torej moralo višje sodišče preveriti tudi prvostopenjsko sodbo, s katero je bilo odločeno, naj se »balkanskemu bojevniku« Draganu Tošiću odvzame 2,2 milijona evrov nezakonito pridobljenega premoženja. Enako velja za paroha srbske pravoslavne cerkve Perana Boškovića, katerega tožbo okrožno sodišče še obravnava. Tožilstvo ga terja za premoženje v vrednosti 842.000 evrov. Tudi zoper predsednika SDS Janeza Janšo na ljubljanskem okrožnem sodišču še teče postopek za odvzem skoraj 400.000 evrov vrednega premoženja nezakonitega izvora. Tožilstvo zahteva odvzem nepremičnine v Bovcu, polovice stanovanja na Mesarski cesti v Ljubljani, hiše in gospodarskega objekta v Ložnici pri Velenju, avtomobila in drugega Janševega premoženja v vrednosti 53.415 evrov. Poleg tega je zahtevalo tudi zamrznitev premoženja, a zadeva trenutno stoji in čaka na odločitve ustavnega sodišča. Glede na nam dostopno razlago odločitve ustavnih sodnikov bo zdaj treba preveriti, ali je bilo domnevno nezakonito pridobljeno premoženje pridobljeno pred novembrom 2011. V tem primeru je Janševo premoženje po ZOPNI »varno«.
Metanje denarja skozi okno
Odmeven primer odvzema premoženja je tudi primer nekdanjega predsednika uprave Intereurope Andreja Lovšina, od katerega država terja več kot milijon evrov, neskladje med prihodki in premoženjem pa so finančniki odkrili na podlagi kaznivega dejanja, povezanega z gradnjo logističnega centra v Rusiji. To se je vsekakor dogajalo pred 2011, če je Lovšin tudi premoženje pridobil pred tem, je tudi on »varen«. »Težko natančno komentiram odločitev sodišča, saj jo moram še preučiti, jo pa vsekakor pozdravljam, saj nas je kar nekaj pravnikov, ki že leta opozarjamo na neustavnost zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Večina primerov na sodiščih prav zaradi čakanja na odločitve ustavnega sodišča stoji, kar smo želeli tudi v našem primeru, a smo bili neuspešni, tako do proces teče, zdaj pa bomo videli, kako bo šlo naprej. Mislim, da država s trmastim vztrajanjem pri uveljavitvi tega spornega zakona meče denar skozi okno. Jasno je, da ZOPNI krši elementarne človekove in ustavne pravice in tudi ta o retroaktivnosti je le ena od njih,« je bil jasen odvetnik Lovšina Dean Babič.
Odvzem v kazenskem postopku
Po ZOPNI je o nezakonitem izvoru premoženja moč govoriti, če je podano očitno nesorazmerje med njegovim obsegom in dohodki (zmanjšanimi za davke in prispevke), ki jih je oseba, zoper katero teče postopek, plačala v obdobju, v katerem je bilo premoženje pridobljeno. Pogoj za začetek finančne preiskave je, da so v predkazenskem ali kazenskem postopku izraženi razlogi za sum, da je posameznik izvršil kataloško kaznivo dejanje (od preprodaje drog, korupcije, trgovine z ljudmi do financiranja terorizma, organiziranja denarnih verig, hudodelskega združevanja in tako dalje). Ustavno sodišče je torej zdaj odločilo, da je uporaba zakona za nazaj, za zadeve, v katerih se je predkazenski ali kazenski postopek začel pred njegovo uveljavitvijo, v neskladju z ustavnim načelom prepovedi povratne veljave predpisov (zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj). Izjeme so v ustavi sicer dopuščene, a v tem primeru ne pridejo v poštev, so ocenili sodniki. Če so torej bila kazniva dejanja izvršena pred novembrom 2011 oziroma premoženje pridobljeno prej, posameznika po ZOPNI ni moč preganjati. Še vedno pa velja, kar je veljalo tudi že pred ZOPNI: storilcu je moč v kazenskem postopku odvzeti protipravno pridobljeno premoženjsko korist, ki izhaja iz kaznivega dejanja. Kar pomeni, da odločitev ustavnega sodišča na primer ne vpliva na Igorja Bavčarja, ki ga po ZOPNI niti niso tožili. Že v kazenskem postopku je bilo namreč odločeno, da se mu odvzame 18 milijonov evrov, ki si jih je nezakonito pridobil pri prevzemu Istrabenza.
Ustavni sodniki pri svoji odločitvi sicer niso bili enotni. Dr. Etelka Korpič-Hrovat je v odklonilnem ločenem mnenju zapisala, da bo odločitev učinkovala tako, da bo »oprala« premoženja, ki so bila do razveljavitve te zakonske določbe nezakonitega izvora. Po drugi strani po mnenju dr. Marijana Pavčnika odločba pomembno prispeva k vladavini prava, ki bi jo retroaktivni zakon zoževal. »Proti nezakonitemu pridobivanju premoženja se moramo bojevati s pravnimi (beri: ustavnimi in zakonitimi) sredstvi,« je zapisal. »Zakonodajalcu se je v primeru ZOPNI pripetilo, da je ravnanje, ki se je v preteklosti že zgodilo in takrat še ni bilo nezakonito, šele kasneje, čez mnogo let, za nazaj opredelil kot nezakonito ter na tej podlagi zaukazal zapleniti njegove sadove,« je zapisal ddr. Klemen Jaklič v pritrdilnem ločenem mnenju.
