Določili so, da lahko motorno vozilo in moped, katerega konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 kilometrov na uro, vozi oseba, starejša od 15 let. S tem so odpravili dosedanji pogoj, ki je vožnjo dovoljeval otrokom, starim od 12 do 14 let.
Dostopnost teh vozil je za mladostnike "postala resen problem", je danes v dopolnilni obrazložitvi predlagatelja dejal državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Andrej Rajh. Ob tem je opozoril, da vozniki, mlajši od 15 let, pogosto nimajo zadostnih motoričnih sposobnosti, prometnega znanja in zrelosti za varno vožnjo lahkih motornih vozil.
Poslanec Svobode Teodor Uranič je v predstavitvi stališča poslanske skupine med drugim navedel, da je bilo lani po podatkih Agencije za varnost prometa 300 prometnih nesreč z udeležbo električnih skirojev, kar je 32 več kot leta 2024, ko je bilo nesreč 268 prometnih nesreč.
Izpostavil je tudi, da številni mladi nepremišljeno izkazujejo svoje veščine s predelavo e-skirojev, kar pomeni več nesreč z lažjimi ali težjimi poškodbami in več nesreč s smrtnim izidom. Kot je še poudaril Uranič, je zaskrbljujoče tudi, da številni specializirani ponudniki prek spleta ponujajo storitve predelav električnih skirojev.
Tudi poslanka Levice Tatjana Greif je dejala, da takšna vozila dosegajo bistveno višje hitrosti od dovoljenih 25 kilometrov na uro. S tem neposredno ogrožajo udeležence v prometu. Janja Rednjak iz SD pa je ocenila, da novela normativno izboljšuje sistem in prispeva k večji učinkovitosti.
Poslanec SDS Bojan Podkrajšek je dejal, da je zakon "razumen in potreben korak k izboljšanju prometne varnosti otrok in mladostnikov". Poudaril pa je, da zgolj dvig starostne meje ne more biti edini ukrep za izboljšanje prometne varnosti. Meni, da je ključen tudi boljši nadzor nad predelanimi vozili in dosledno sankcioniranje kršitev.
Poslanec NSi Janez Žakelj pa je dejal, da vsako rešitev, ki pripomore k izboljšanju varnosti vseh udeležencev v prometu, pozdravljajo, vendar pri tem opozarjajo na razliko med vožnjo v mestih in podeželju.