»Odpornost je bistveno več kot samo orožje. Odpornost je, da imamo dostop do hrane, zdravja, da imamo ustrezno infrastrukturo, dostop do komunikacij in tudi do vesolja,« je poudaril predsednik vlade Robert Golob na včerajšnji nacionalni konferenci o odpornosti, tehnologijah in investicijah dvojne rabe z naslovom Dual-Use Slovenija 2026, ki so jo organizirali Slovenski državni holding, lani ustanovljeno državno podjetje Dovos, ki bo bedelo nad državnimi naložbami v obrambno industrijo, in medijska hiša Delo. Ob tem je Golob poudaril pomen sodelovanja – po njegovem mnenju je to edina možnost za Evropo, če želi ostati konkurenčna.
Po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča je koncept dvojne rabe izdelkov pisan na kožo ministrstvu za finance, saj opozarjajo na učinkovito porabo sredstev. Po njegovih opozorilih je finančni sistem, česar se večina ljudi niti ne zaveda, ključnega pomena za Slovenijo in EU. Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je na sestanku evroskupine februarja lani zelo neposredno povedala, da je evropski finančni sistem napaden, je dodal Boštjančič. Minister za obrambo Borut Sajovic je pri dosežkih dvojne rabe med drugim izpostavil naložbo v vojaško Bolnišnico dr. Petra Držaja, za katero se postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja bliža koncu, in več drugih investicij v zdravstvu (v Celju, Vojniku …). Kot primer večnamenskosti izdelkov je navedel nakup šestih helikopterjev od italijanskega podjetja Leonardo in dodal, da so lani s helikopterji opravili 745 reševalnih prevozov.
Kot je povedala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, na področju infrastrukture odpornost pomeni preprosto mobilnost, možnost premikanja. »Toliko, kot je ta vlada naredila za infrastrukturo, ni doslej naredila nobena. Od leta 2022 do 2026 bomo za ceste in železnice skupno zagotovili sedem milijard evrov.« Ob tem je Bratuškova poudarila, da je bila Slovenija ena od prvih držav, ki je začela govoriti o tako imenovani dvojni rabi, zdaj je to v Evropi postalo praksa. »Še več, celo evropska sredstva, ki so nam bila dodeljena, bomo lahko porabljali za tako imenovano vojaško mobilnost. Ne le v času vojne, ampak tudi v času naravnih in drugih nesreč se pokaže, kako pomembna je podporna infrastruktura.«
Zagotavljanje stabilne preskrbe s hrano
Kot je povedal minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek, so 341 milijonov evrov od 3,2 milijarde evrov kohezijskih sredstev iz finančne perspektive za obdobje 2021–2027 preusmerili na pet drugih področij: v zdravstvo in infrastrukturo, strateško tehnološko platformo (konkurenčnost, inovativnost), povečanje energetske varnosti in gradnjo stanovanj. »Pri vlaganjih kohezijskih sredstev v dvojno rabo je primarni cilj civilna raba, sekundarni cilj pa, če bo za to potreba, uporaba v času vojne oziroma obrambe,« je poudaril Jevšek. Kmetijska ministrica Mateja Čalušić je poudarila pomen prehranske varnosti in tega, da znamo, predvsem v izrednih okoliščinah, zagotavljati stabilno preskrbo s hrano za celotno prebivalstvo Slovenije. »Prehranska varnost ni več le vprašanje kmetijske politike, ampak je to strateška državna funkcija, primerljiva z energetiko in obrambo. Zgraditi moramo učinkovit sistem, ki mora sloneti na treh stebrih: na ustrezni lastni pridelavi, na učinkoviti trgovinski izmenjavi in predvsem na odpornosti celotne agroživilske verige.«
Po besedah gospodarskega ministra Matjaža Hana sta med drugim pomembni industrijska odpornost, se pravi vlaganja v strateške industrijske tehnologije, in investicijska odpornost, v smislu, da se pridobi investitorje, ki bodo vlagali tudi v kritične tehnologije. Po Hanovem prepričanju je treba povezati prehransko varnost, kibernetsko varnost, logistiko, energetsko varnost s ciljem povečevanja dodane vrednosti.