»Mesta se morajo prilagoditi podnebnim spremembam in uvesti ukrepe blaženja, ki varujejo življenja, infrastrukturo in zmanjšujejo socialne neenakosti,« so pojasnili na oddelku za urejanje prostora MOL. V okviru sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta (OPN) so zato pripravili dopolnitev določil, ki urejajo velikost in ureditev odprtih bivalnih in zelenih površin.
Pri tem so izpostavili večji delež raščenega oziroma naravnega terena in povečan standard za kolesarsko infrastrukturo pri novogradnjah. Med drugim je namreč cilj spodbuditi trajnostno mobilnost in zmanjšati odvisnost od avtomobilov.
Pomemben del dopolnitev je zadrževanje padavinske vode na gradbeni parceli. Kot so navedli na MOL, bo v bližnji prihodnosti tudi pri prostorskem načrtovanju treba združiti in nadgraditi različne vidike upravljanja padavinske, podzemne in odpadne vode: »Naraščajoče število ekstremnih vremenskih pojavov jasno kaže, da morata upravljanje vode in prostora postati osrednja sestavina sodobnega prostorskega načrtovanja na vseh ravneh upravljanja.«
Manj gradnje, nižji izkupiček
Postopek sprejemanja OPN še ni končan, saj se lahko predlogi na podlagi pripomb še spremenijo. Na Stanovanjskem skladu Republike Slovenije (SSRS) so zato na naša vprašanja, vezana na OPN, odgovorili, da je »prenagljeno podajati mnenja oziroma odgovore«. Kljub temu so potrdili, da bi takšne spremembe lahko vplivale tudi na stroške projektov: »Predlagana določila bodo zviševala kakovost, varnost bivanja in zdravje prebivalcev Ljubljane, vendar bodo zviševala tudi stroške projektov prihodnjih investitorjev.« Kot so pojasnili, bo več zelenih in raščenih površin ter upoštevanje protipoplavnih ukrepov pomenilo manj grajenih površin in posledično slabši finančni izkupiček za investitorja.
Da so takšna določila zaradi podnebnih sprememb potrebna in pričakovana, so nam povedali na Inštitutu za politike prostora (IPoP). »Pripraviti se moramo, da bodo tako načrtovanje kot upravljanje in vzdrževanje prostora postali zaradi novih rešitev zahtevnejši in na več načinov dražji kot danes,« je povedala Maja Simoneti, krajinska arhitekta in urbanistka iz IPoP.
Ob tem je opozorila, da je treba stroške tehtati z dolgoročnimi koristmi: »Javno zdravje in dobro počutje, hlajenje stavb, obvladovanje urbanih poplav in pritiskov vročine, varnosti in vrednosti nepremičnin.« Kot je pojasnila, bi z določili izboljšali pogoje za rast vegetacije, kroženje vode in zraka ter blaženje vročine, kar bi prispevalo k bolj zdravemu bivalnemu okolju.
Ključna izvedba
Maja Simoneti je poudarila, da je za resnične učinke v prostoru ključno, da se določila smiselno prenesejo in udejanjijo tudi na ravni podrobnega urbanističnega načrtovanja in investicijskega projektiranja novih ureditev in prenove obstoječih. Določila bi tako morala biti ustrezno prenesena v vse faze urejanja prostora, »od načrtovanja do graditve, rabe in vzdrževanja, o tem bi bilo treba ambiciozno ozaveščati javnost in širiti znanje o novostih med vse soudeležence v urejanju prostora«.
Po besedah sogovornice širjenje naselij danes ni več sprejemljivo, zato imamo na voljo le prenovo obstoječih zgradb in višje novogradnje. Prostorsko načrtovanje tako dobiva povsem novo težo. »Projektiranje modrozelene infrastrukture je zelo zahtevno bioinženirsko delo in tudi vzdrževanje na naravi temelječih rešitev in novih zasaditev je delovno in strokovno zahtevnejše kot vzdrževanje zelenih površin, ki prevladuje danes,« je razložila Maja Simoneti. Kot je povzela, bomo zato v prihodnosti potrebovali tudi »več podatkov, nove strokovne sodelavce, pregledno sledenja učinkov in tudi, o čemer sploh ne govorimo dovolj, več aktivnega sodelovanja prebivalcev in lastnikov nepremičnin«.
