Lanski porast odpadne hrane so statistiki med drugim pripisali nastanku za tri odstotka več odpadne hrane v gospodinjstvih ter gostinstvu in strežbi hrane ter za dva odstotka več v trgovini z živili. Po drugi strani se je za štiri odstotke manj odpadne hrane zavrglo v proizvodnji hrane, pri čemer ta vključuje tudi primarno proizvodnjo, je danes sporočil statistični urad.
Največ odpadne hrane, 44,1 odstotek ali 75.494 ton, je nastalo v gospodinjstvih. Prebivalec je tako lani doma zavrgel v povprečju 35 kilogramov hrane, pri čemer bi bila užitna še okoli tretjina oz. 12 kilogramov. V gostinstvu in strežbi hrane je nastalo 32,1 odstotka odpadne hrane, v proizvodnji hrane 14,7 odstotka, v dejavnosti trgovine z živili pa 9,1 odstotka.
Užitnega dela hrane 36 odstotkov
Delež užitnega dela v odpadni hrani je po oceni statistikov lani ostal enak kot predlani. Obsegal je 36 odstotkov skupne količine ali 61.000 ton, preostalih 110.000 ton ali 64 odstotkov pa je predstavljal neužitni del, kot so olupki, kosti, koščice, jajčne lupine in podobne snovi, ki jih ni mogoče uporabiti za prehrano ljudi.
Največ ali 45 odstotkov odpadne hrane je bilo predelane anaerobno v bioplinarnah. V aerobni predelavi v kompostarnah so predelali 34 odstotkov odpadne hrane. V obratih za mehansko-biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov se je pred odlaganjem biološko stabiliziralo 19 odstotkov odpadne hrane. Preostala količina je bila obdelana z drugimi postopki, kot so sežig, ponovno rafiniranje olja in drugi postopki biološke predelave.
Prebivalec EU predlani v povprečju zavrgel kar 129 kilogramov odpadne hrane
V EU je predlani nastalo 57,9 milijona ton odpadne hrane, kar je 0,7 odstotka več v primerjavi z letom 2023. Največ odpadne hrane je nastalo v gospodinjstvih. Prebivalec EU je v povprečju zavrgel 129 kilogramov odpadne hrane, je danes objavil evropski statistični urad Eurostat.
Odpadna hrana iz gospodinjstev je predstavljala več kot polovico oz. 53 odstotkov nastale odpadne hrane (69 kilogramov na prebivalca).
Preostalih 47 odstotkov je nastalo v drugih fazah prehranske verige. Od tega je 12 odstotkov oz. 15 kilogramov na prebivalca odpadne hrane nastalo v restavracijah in pri ponudnikih prehranskih storitev, 19 odstotkov oz. 25 kilogramov na prebivalca v proizvodnji živil in pijač ter osem odstotkov oz. 10 kilogramov na prebivalca tako v primarni proizvodnji kot tudi v sektorju trgovine na drobno ter druge distribucije hrane.