Praksa kaže, da se število vlog za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami najbolj poveča v zadnjih razredih osnovne šole in zadnjem letniku gimnazije. To naj bi po mnenju nekaterih kazalo na možnost koriščenja bližnjic: učencem s primanjkljaji so na šolski poti namreč omogočeni drugačni načini predstavljanja podatkov, več časa za pisanje, večja pisava in druge prilagoditve.
Da odločbe prinašajo tudi ugodnosti in nekateri starši po tej možnosti posežejo z namenom, da otroku zagotovijo predvsem odpustke pri vpisu v srednjo šolo, ne zanika niti oče hčere z odločbo, ki je v lanskem letu zaključila osnovno šolo na upravnem območju vzhodne Gorenjske, danes pa je dijakinja prvega letnika na eni od ljubljanskih naravoslovnih srednjih šol.
Čeprav je znano, da mora učenec z odločbo zbrati le 90 odstotkov točk, ki so potrebne za vpis na določeno srednjo šolo, kjer velja omejitev vpisa, je Dnevnikov sogovornik ob tem opozoril, da so z odločbami - tako kot njegova hči - tudi otroci, ki imajo diagnosticiran Aspergerjev sindrom. Oče je zaupal, da bi morala imeti njegova hči zaradi hiperaktivnosti, motnje pozornosti, disleksije in dispraksije v zadnji triadi osnovne šole z odločbo zavoda za šolstvo (ZRSŠ) individualiziran šolski program, ki naj bi ji kot otroku s posebnimi potrebami prinašal določene prilagoditve, a da šola tega ni upoštevala.
Z odločbo, a brez prilagoditev
Po očetovih besedah je hči z vstopom v 8. razred že v prvem mesecu pouka naletela na težave v obliki "specialnih pedagoških in vzgojnih pristopov", ki naj bi jih neovirano izvajal eden od učiteljev. Čeprav naj bi ga oče osebno in pisno prosil, da pri hčeri upošteva prilagoditve in navodila specialnih pedagoginj iz dodatne strokovne pomoči, pa je bilo, kot zatrjuje oče, iz hčerinih pisnih preverjanj znanja jasno razvidno, da učitelj ni upošteval niti minimalnih prilagoditev, ki bi jih morala biti hči deležna že zgolj kot otrok z disleksijo.
Učenka naj bi bila pri omenjenem učitelju tudi večkrat nenapovedano vprašana, čeprav je imela v individualiziranemu šolskem programu v prilagoditvah določeno napovedano in dogovorjeno preverjanje in ocenjevanje znanja.
»Hči je bila zelo uspešna učenka in izredno nadarjena za naravoslovne predmete, pri bolj družboslovnih predmetih pa je bilo za dosežene rezultate potrebno zelo veliko dela, truda, učenja ter pomoči in individualne obravnave specialnih pedagogov iz dodatne strokovne pomoči šole,« je pojasnil oče.
Zaradi sporne prakse omenjenega učitelja se je oče pritožil ravnateljici, kasneje pa je, kot je poudaril, »zaradi ravnateljičinega sprenevedanja«, zadevo predal na šolski inšpektorat (IRSŠ). »Prejel sem približno deset različnih odgovorov inšpekcije, vendar v nobenem od teh ni bilo pojasnjeno, zakaj ni bilo zagotovil pravic, ki moji hčeri kot otroku s posebnimi potrebami pripadajo na podlagi odločbe ZRSŠ in so bile jasno določene v individualiziranem programu za vsako šolsko leto,« je ogorčen oče.
Obrnil se je tudi na varuha človekovih pravic. Ta naj bi po očetovih besedah prepoznal več nepravilnosti tako v delovanju inšpekcije kot tudi šole, zato naj bi pristojne pozval k dodatni obravnavi primera.
Ob primanjkljajih tudi izjemna nadarjenost
»Šola in šolski inšpektorat sta se norčevala tudi iz ugotovitev varuha, še bolj zaskrbljujoče pa je bilo, da je inšpektorat varuhu človekovih pravic pojasnil, da je po pregledu strokovnega mnenja komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami pri ZRSŠ ugotovil, da hči ni otrok s posebnimi potrebami,« je razočaran oče.
Prepričan je, da je stališče IRSŠ, da lahko v svojih postopkih ignorira odločbe pristojnih institucij in mnenja uradno imenovanih komisij za izvajanje in spremljanje odločb v okviru vzgojno-izobraževalnega zavoda, prikaz razkroja pravne države. Strokovna ugotovitev IRSŠ se zdi očetu absurdna; povedal je, da je bila njegova hči pri predmetu fizika ena najuspešnejših učenk svoje generacije na šoli, deveti razred osnovne šole pa je kljub težavam zaključila z desetimi odličnimi in tremi prav dobrimi ocenami. Prag za vpis v izbrano srednjo šolo je hči prekoračila za skoraj 20 točk, ugodnosti pri vpisu (90 odstotkov točk) zaradi odločbe ZRSŠ pa ni uveljavljala.
Iz navedenega naj bi po očetovem mnenju izhajalo, da je ugotovitev IRSŠ očitno le žaljiva diskreditacija otroka, ker so si starši drznili opozoriti na nepravilnosti. »Učencem, dijakom in študentom z motnjami avtističnega spektra različni pravilniki, zakoni in mednarodne konvencije (npr. konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov, ki jo je ratificirala tudi Slovenija) zagotavljajo pravico do prilagoditev v izobraževanju, v praksi pa naša država očitno deluje kot pravna država po meri vsakega posameznega šolskega inšpektorja, ki si lahko povsem samostojno izbere, katere pravice bo priznal in katere pravne obveznosti bo upošteval,« je zaskrbljen oče, ki zdaj pravico išče tudi s pomočjo odvetnika.
Dodal je še, »da so šole naštudirale spekter metod izigravanja odločb in imajo ob težavah, ki jih s tem povzročajo, najete celo ugledne pravne družbe, ki jim tudi pravno pomagajo opravičiti tovrstna početja«.
Posebne potrebe ali učne težave?
Na Zavodu RS za šolstvo (ZRSŠ) so nam pojasnili, da nadzor nad izvajanjem 47. člena zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1) ureja pristojni inšpektorat za šolstvo. Na naše vprašanje, ali je otrok z avtistično motnjo (Aspergerjev sindrom), ki ima ob tem tudi težave na več področjih, vključno z disleksijo in dispraksijo, opredeljen kot otrok s posebnimi potrebami ali učenec z učnimi težavami, so na ZRSŠ pojasnili, da na podlagi omenjenih razpoložljivih informacij težko podajo odgovor.
Razložili so, da v skladu z določili ZUOPP-1 postopek usmerjanja upravni postopek, v okviru katerega se pridobi strokovno mnenje komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. Komisija na podlagi razpoložljive strokovne dokumentacije in poročila šole opredeli vrsto in stopnjo primanjkljajev, ovir oziroma motenj, in otroka umesti v eno izmed skupin otrok s posebnimi potrebami.
»V primeru otroka, ki ima diagnosticirano avtistično motnjo in težave na več drugih področjih, bi komisija ob izpolnjevanju kriterijev lahko presodila, da gre za otroka s posebnimi potrebami, ki potrebuje prilagoditve in morebitno dodatno strokovno pomoč,« so nam pojasnili na zavodu za šolstvo.
Poudarili so, da glede primera dotičnega dekleta zaradi varovanja osebnih podatkov ne morejo podati mnenja glede postopka usmerjanja ter da je bil zavod s strani njenega očeta seznanjen, da so naslovili pobudo na varuha človekovih pravic in pristojni inšpektorat.
Povečanje števila vlog pri devetošolcih
O domnevnem izkoriščanju pridobivanja statusa otroka s posebnimi potrebami na ZRSŠ težko sodijo. Pojasnili so, da je postopek natančno določen in vključuje pridobitev strokovnega mnenja komisije za usmerjanje: »Pri opredelitvi otrokovih vzgojno-izobraževalnih potreb mora komisija upoštevati merila, določena v kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami. Posebno pozornost mora nameniti razlikovanju med skupino otrok z učnimi težavami in skupino otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja.«
Na zavodu so nam potrdili, da beležijo povečano število vlog za uvedbo postopka usmerjanja pri učencih 9. razreda osnovne šole, ki prvič vlagajo zahtevo za začetek postopka, zlasti ob prehodih v nadaljnje izobraževanje. »Za otroke, ki glede na merila in kriterije ne izpolnjujejo pogojev za usmeritev, pa izdamo odločbo, da se ne usmerijo,« so še pojasnili na ZRSŠ.