Kdo so danes otroci s posebnimi potrebami? Se vam zdi, da javnost ta pojem razume preozko, recimo kot invalidnost, ali preširoko, kot vsako učno oziroma vedenjsko odstopanje?
Otroci s posebnimi potrebami predstavljajo izjemno raznoliko skupino otrok in mladostnikov. Vanjo sodijo otroci z gibalnimi, senzoričnimi in intelektualnimi ovirami, a tudi otroci s specifičnimi učnimi težavami, avtističnimi in govorno-jezikovnimi motnjami, težavami na področju pozornosti in izvršilnih funkcij, čustveno-vedenjskimi izzivi, dolgotrajnimi boleznimi ter številnimi sopojavnostmi teh značilnosti. Težava je, da javnost ta pojem pogosto razume bodisi preozko – zgolj kot primanjkljaj, motnjo oziroma invalidnost – bodisi preširoko, kot vsako manjše odstopanje. V resnici pa gre za otroke, katerih razvojne, učne in vedenjske značilnosti pomembno vplivajo na njihovo delovanje v šoli ter zato zahtevajo premišljeno, strokovno in individualizirano podporo.
Skupni imenovalec te raznolikosti ni diagnoza, temveč dejstvo, da ti otroci brez ustrezne strokovne podpore v šolskem okolju ne morejo v celoti razviti svojih učnih, socialnih in osebnostnih potencialov. Otroci se skozi čas sicer razvijajo in odraščajo v nekoliko drugačnih družbenih in okoljskih okoliščinah, vendar so se v zadnjih desetletjih še zlasti izrazito spremenili pričakovanja, tempo dela, učni programi in struktura šolskega okolja. Razumevanje teh sprememb nam omogoča, da težav ne pripisujemo zgolj otroku, temveč jih obravnavamo v odnosu med otrokom in okoljem, kjer ima prav šolski sistem ključno vlogo pri ustvarjanju pogojev za uspešno učenje in razvoj.