V Levici so zanikali navedbe, da naj bi skupaj z Gibanjem Svoboda in SD podpisali zahtevo za oceno ustavnosti 17. člena novele zakona o gospodarskih družbah. Prve medijske objave so med podpisnice zahteve uvrstile tudi njihovo stranko, vendar v Levici pojasnjujejo, da zahteve niso podpisali.
To pa ne pomeni, da sporno spremembo podpirajo. Poslanci Levice so ji nasprotovali že med parlamentarno obravnavo in prav zaradi nje niso podprli novele. Sedemnajsti člen so označili za »trojanskega konja«, ki je bil v sicer potrebne spremembe zaradi prenosa evropskih direktiv vključen naknadno.
Novelo je državni zbor po nujnem postopku sprejel 15. julija. Njeno osnovno besedilo je urejalo predvsem delnice z večkratno glasovalno pravico in poenostavitev trajnostnega poročanja podjetij. Koalicijski poslanci pa so tik pred sprejetjem z dopolnilom posegli še v ureditev glasovalnih pravic vzajemno povezanih družb.
Ali je bil zakon napisan za Gen-I?
Sprememba naj bi preprečila, da bi si poslovodstva družb s krožnim lastništvom medsebojno zagotavljala vpliv na imenovanje vodstev in nadzornikov. Predlagatelji trdijo, da s tem varujejo pravice končnega lastnika kapitala, zlasti kadar je to država.
V opoziciji so opozarjali, da bi določba lahko najbolj posegla prav v Gen-I. Ta je prek družbe Gen-EL del krožne lastniške strukture: Gen-EL ima polovični delež v Gen-I, Gen-I pa polovičnega v Gen-EL. Gen energija ima hkrati več kot četrtinski delež v obeh družbah. Po novi ureditvi bi lahko Gen-I in Gen-EL ostala brez glasovalnih pravic iz medsebojnih deležev, s čimer bi se povečal vpliv Gen energije in s tem države na upravljanje največjega slovenskega trgovca z električno energijo.
Prav zato so v delu opozicije določbo označili za »podtaknjenca« in koaliciji očitali, da splošno zakonodajo spreminja zaradi enega podjetja. V Levici se s tem pomislekom strinjajo. Zakonodaje po njihovem ne bi smeli prilagajati eni sami družbi, tudi če je primer Gen-I razkril pomanjkljivosti dosedanje ureditve.
Takšen primer je lahko povod za spremembo zakona, poudarjajo, vendar mora zakonodajalec preseči konkretni spor ter pripraviti rešitev, ki temelji na širši analizi in velja za vse primerljive družbe. Ključno vprašanje je zato, ali 17. člen res odpravlja sistemsko vrzel pri ugotavljanju javnega vpliva v zapletenih lastniških strukturah ali pa je oblikovan tako ozko, da bo v praksi zadeval predvsem Gen-I.
V Levici ob tem ločujejo med politično presojo kakovosti zakona in vprašanjem njegove skladnosti z ustavo. Dejstvo, da je spremembo sprožil konkreten primer, po njihovem še ne pomeni, da je določba neustavna. Njihov nepodpis zahteve zato ni izraz podpore novi ureditvi, temveč stališče, da morajo biti za ustavno presojo podani drugačni in trdnejši razlogi od pomislekov o načinu priprave zakona.