Zoran iz Maribora že vrsto let oddaja nepremičnine. Po smrti očeta se je njegova mama preselila v hišo, sam je prevzel 113 kvadratnih metrov veliko stanovanje v središču Maribora, ki ga je v celoti obnovil. Najemnino je namenoma postavil relativno nizko – nekaj več kot 625 evrov mesečno, saj je želel dolgoročne in zanesljive najemnike, ki bi redno poravnavali obveznosti. »Raje imam nižjo najemnino in zanesljive ljudi,« poudarja.
Odklopil elektriko in dobil odredbo sodišča
Leta 2023 je stanovanje najela šestčlanska družina iz Slovenije, ki je pred tem nekaj let živela na Malti. Po Zoranovih besedah so delovali urejeno in zaupanja vredno. Sklenili so najemno pogodbo, dovolil jim je tudi prijavo stalnega prebivališča, saj so otroci hodili v šolo. Sprva so najemnino plačevali, sicer z nekajdnevnimi zamudami, ki pa jih tedaj ni problematiziral.
»Težave so se začele v začetku leta 2024. Najemnik ni več želel podpisati nove pogodbe, ob tem pa se je začel izgovarjati na delo in odsotnost v tujini. Najemnino je še nekaj časa plačeval, vendar z vse večjimi zamudami – najprej en mesec, nato dva. Kmalu jo je povsem prenehal plačevati,« pripoveduje lastnik stanovanja.
Hkrati so se začeli kopičiti tudi neporavnani stroški. Ko je obiskal stanovanje, so bili v njem le otroci, očeta je srečal na stopnišču. »Ko sem mu rekel, da sem prišel po najemnino, mi je odgovoril, da je ne bo več plačeval,« pripoveduje.
Od družine je zahteval izselitev, vendar so to zavrnili. Naročil je izklop električne energije v stanovanju. Najemniki so zatem vložili tožbo zaradi motenja posesti, sodišče je v enem tednu odredilo ponovni priklop elektrike, brez možnosti pritožbe. »Na sodišču so razumeli mojo situacijo, a so jasno povedali, da je zakon takšen,« pravi. Kljub ponovnemu priklopu elektrike najemniki tožbe niso umaknili, postopek je izgubil in moral poravnati tudi vse njihove stroške.
Poškodovano in zanemarjeno stanovanje
Zatem je vložil tožbo za izselitev in izterjavo dolga, a postopek po skoraj letu dni ni dočakal prve obravnave. »Medtem ko je sodišče v primeru najemnikov odločilo hitro, moj postopek napreduje bistveno počasneje,« opozarja. Po njegovih besedah so najemniki v tem času koristili brezplačno pravno pomoč, kar je postopek še dodatno upočasnilo. Medtem je moral kriti tekoče in neplačane stroške, saj bi mu sicer grozila izvršba. »Skupen dolg danes presega 20 tisoč evrov,« pravi.
Preobrat je sledil prejšnji mesec, ko je njegov sorodnik prejel sporočilo, da so se najemniki izselili in ključe pustili v omarici. Toda težav s tem še ni bilo konec. Ko je Zoran vstopil v stanovanje, je bilo to poškodovano, umazano in zanemarjeno. Škodo ocenjuje na najmanj deset tisoč evrov. Po njegovih informacijah naj bi se družina medtem preselila v Vietnam. Ker je prepričan, da je šlo za načrtno ravnanje, se je odločil tudi za kazensko ovadbo zaradi suma goljufije, čeprav se zaveda, da bo postopek dolgotrajen.
Bivši najemnik priznava, da niso popolna družina, vendar meni, »da so v celotni zgodbi postali žrtev tujih družinskih nesoglasij«. Njegov odvetnik Matic Kocjančič iz Odvetništva KMA Legal je zavrnil očitke najemodajalca, da naj bi najemniki zavlačevali sodni postopek. Razložil je, da je Zoran vložil tožbo 24. oktobra 2025, vendar vloga ni bila popolna, dopolnil jo je šele januarja letos. »Takšne situacije so opozorilo tako najemodajalcem kot najemnikom, da so pri stanovanjskih razmerjih ključni pravočasna pravna pomoč, pravilni postopki ter predvsem medsebojno spoštovanje in transparentnost,« je poudaril odvetnik.
Odvetnica: »Ukrepati je treba čim prej«
Mariborska odvetnica Vesna Golob svetuje, da najemodajalci ob neplačevanju najemnine ukrepajo čim prej. Spremembe stanovanjskega zakona jim omogočajo hitrejše postopke v primeru neplačevanja stroškov in najemnine, prav tako v primeru, ko najemnik ne želi podpisati najemne pogodbe. Poleg tega zakon uvaja strožja pravila pri neplačevanju najemnine, saj lahko v določenih primerih sledi odpoved pogodbe tudi brez klasičnega odpovednega roka. Vendar odvetnica opozarja, da zakonodaja še vedno ni povsem odporna proti nepoštenim posameznikom, saj se postopki pogosto zavlečejo tudi zaradi postopkovnih pravil. »Tako postopki, ki bi se sicer morali obravnavati prednostno, še vedno trajajo nekaj mesecev ali več, stroški pa rastejo,« pravi Vesna Golob.