Člani odbora za finance so se s predlogom proračuna za leto 2028 seznanili že oktobra, ko je Kristina Šteblaj s finančnega ministrstva povedala, da odraža zaveze iz koalicijske pogodbe aktualne vlade ter vsebuje ukrepe za razvoj in blaginjo, gospodarsko rast, decentralizacijo, debirokratizacijo, varnost in obrambo. Vlada je pri pripravi predloga proračuna upoštevala napoved Urada RS za makroekonomske analize in razvoj iz septembra, ki Sloveniji čez dve leti obeta 2,3-odstotno gospodarsko rast.
Od takrat se razmere niso spremenile. Vlada je tako v dopolnjenem predlogu proračuna za leto 2028, ki ga je pripravila po tem, ko so se oktobra s proračunskimi načrti poleg članov odbora za finance seznanila tudi druga delovna telesa državnega zbora, pustila prihodke in odhodke enake, kot jih je predstavila oktobra. Šteblaj je danes povedala, da pa bo verjetno prišlo do sprememb, če bo zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije na referendumu 6. decembra potrjen.
Obravnavani dokument določa, da se bo leta 2028 v državni proračun steklo 17,7 milijarde evrov, odhodki pa so načrtovani v višini 19,4 milijarde evrov. Primanjkljaj naj bi se tako z 2,3 milijarde evrov v letu prej znižal na 1,7 milijarde evrov oziroma dva odstotka BDP.
Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun je opozoril, da so za prihodnje leto predvideni ukrepi v višini okoli 700 milijonov evrov, ki v proračunskih dokumentih niso pojasnjeni, ob morebitni uveljavitvi zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije pa bi se primanjkljaj po izračunih ministrstva za finance povečal še za okoli 650 milijonov evrov. "Skupaj gre tako za okoli 1,3 milijarde evrov nepojasnjenih ukrepov, ki lahko bistveno spremenijo javnofinančno sliko za leto 2028," je dejal.
Kračun je soglašal z načrtovanim zmanjšanjem primanjkljaja, a kot je dejal, je pri obravnavi predloga proračuna za leto 2028 ključno, ali ti načrti temeljijo na izvedljivih ukrepih. Vlada bi morala zato po njegovih besedah predložiti konkretne ukrepe s preverljivimi finančnimi učinki in časovnico izvedbe, saj mora biti pred sprejemom proračunov za prihodnji dve leti jasno, kako bodo v njih zapisani cilji doseženi.
Tudi v opoziciji so bili do obravnavanega dokumenta kritični. Klemen Boštjančič (Svoboda) je opozoril, da je zmanjšanje primanjkljaja načrtovano zgolj na račun povečanja prihodkov, medtem ko z odhodkovne strani ne pride niti en evro. "To ni konsolidacija z ukrepi, to je stava na gospodarsko rast," je dejal in opozoril, da v primeru nižje rasti od napovedane izboljšanja v javnih financah ne bo.
Vladimir Šega (Levica) je vprašal, komu namerava vlada vzeti sredstva, da bomo dosegli načrtovano znižanje primanjkljaja. Opozoril je tudi, da utegne za stroške dela v javnem sektorju ob nespremenjenem številu zaposlenih zmanjkati več sto milijonov, zato ga je zanimalo, ali to pomeni odpuščanje približno vsakega desetega zaposlenega ali pa primerljivo znižanje plač.
Med posameznimi proračunskimi uporabniki je Šega izpostavil ministrstvo za obrambo, ki bo leta 2028 razpolagalo z 81 odstotkov več sredstvi kot lani in z več denarja kot denimo ministrstvo za družino, invalide in socialno varnost, medtem ko bo ministrstvo za zdravje dobilo manj. "To je jasna politična izbira - manj za bolnice, družine, invalide, šole, več za vojaško opremo, katere uporabnost in učinkovitost sta pogosto vprašljivi," je bil kritičen.
"Naša odgovornost je, da ohranimo državo finančno stabilno," pa je pozval Darko Ratajc (SD). Že sedaj vemo, da proračuna v obliki, kot je predložen, ne bo možno realizirati, je dejal in se zbal, da bo prišlo do prodaje premoženja države, večjega zadolževanja ter rezov v nekatere proračunske postavke.
Luka Simonič (SDS) je zagotovil, da ne bo prišlo do zmanjševanja zakonsko določenih pravic. "Vse bo izplačano in vse bomo pokrili," je zatrdil. Na očitke o rasti sredstev za obrambo pa je odvrnil, da gre za zahtevo zveze Nato in posledico sprejema resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske.
Vlada je zavrnila vsa oktobra vložena dopolnila, danes pa so poslanci opozicije predlagali še 14 prerazporeditev v skupni vrednosti nekaj več kot 711 milijonov evrov. Od teh odbor za finance kot matično delovno telo ni podprl nobenega. Svojih dopolnil ni pripravil.
V soboto bo imel odbor na dnevnem redu še predlog sprememb proračuna za leto 2027, proračunske dokumente za prihodnji dve leti pa bo DZ potrjeval na redni novembrski seji, ki se začne v ponedeljek.