Vlada je potrdila predlog novele zakona o trošarinah. Tako bo pocenila plinsko olje, ki se uporablja kot pogonsko gorivo za kmetijstvo. »Vlada se s tem odziva na izredne in vztrajno visoke cene energentov, ki pomembno bremenijo slovenska gospodinjstva, gospodarstvo in kmetijstvo,« so sporočili po seji.
Novela, ki jo bo državni zbor obravnaval po nujnem zakonodajnem postopku, omogoča znižanje trošarine za to gorivo z uredbo vse do 21 evrov za 1000 litrov goriva, kar je najnižja raven trošarine v skladu z direktivo Evropske unije (EU). Ukrep bo omogočil takojšnje znižanje trošarine za kmetijsko nafto, še preden vlada prejme odgovor Bruslja na julijsko vlogo za začasno znižanje trošarin za energente pod najnižjo raven obdavčitve v EU.
Po prejemu pozitivne odločitve Sveta EU bo imela vlada možnost začasnega znižanja trošarine tudi za bencin, dizel in kurilno olje. »Spremembe bodo vladi omogočile dodatno fleksibilnost pri odzivanju na izredne razmere na trgih energentov in učinkovitejše blaženje nenadnih cenovnih šokov,« so sporočili.
Ali niso našli pravne podlage?
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je dopoldne pozdravila iskanje rešitev za znižanje cen goriva za kmete, med drugim začrtano spremembo zakona o trošarinah. »Ta ukrep bi lahko pomembno prispeval k znižanju stroškov goriva za kmetijstvo,« so poudarili v zbornici. Tedaj so si še obetali rešitev, da bi kmetje kot državno pomoč prejeli vračilo določenega zneska na liter kupljenega goriva. »Takšna rešitev bi bila po naši oceni hitra, saj bi omogočila neposredno finančno pomoč kmetom,« so navedli. Interventni zakon, ki ga vlada danes ni sprejela, so predhodno pozdravili tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije.
Vlada se je seznanila še s poročilom o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2025, ki ga je pripravila agencija za energijo. »Poročilo za leto 2025 je pokazalo skrb zbujajoč padec pokritosti porabe z domačo proizvodnjo,« je sporočil urad vlade za komuniciranje. Domača proizvodnja električne energije je pokrila le 82,8 odstotka porabe električne energije končnih odjemalcev. Leto prej je bila pokritost bistveno višja, in sicer 97,1-odstotna.
Vlada zaznava posledice »zgrešene politike zelenega prehoda«
Vlada ugotavlja, da se »vse bolj kažejo posledice zgrešene politike zelenega prehoda, kot je bil zastavljen v preteklosti.« Konkretno omenja preoblikovanje Termoelektrarne Šoštanj v izvajalca gospodarske javne službe oskrbe s toploto. Ministrstvo iz poročila zaznava potrebo po energetski politiki, ki bo v ospredje postavila zanesljivost oskrbe, konkurenčne cene, stabilnost sistema ter krepitev domače proizvodnje energije.
Ko je agencija konec junija objavila poročilo, je izpostavila povsem drugačne poudarke. Izrecno je opozarjala na nujnost pospešitve ukrepov za prehod na trajnostno oskrbo z energijo. Cilj 33-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov, ki ga naj bi dosegli leta 2030, je namreč še precej oddaljen.
»Geopolitične razmere nas opozarjajo na krhkost stabilnosti, narava pa nas vse pogosteje opozarja, kako ranljivi smo in da oskrba z energijo nikakor ni samoumevna. Trajnostna oskrba zato ni več izbira, temveč nujnost in naša skupna odgovornost. A energetski prehod mora biti socialno pravičen,« je ob junijski izdaji poročila izpostavila direktorica agencije za energijo Duška Godina. Ukrepe za prehod na trajnostno oskrbo bo treba po opozorilih agencije pospešiti, a naslavljanje zgolj proizvodnih virov ne bo zadoščalo. Kot je izpostavila Godina, je eden izmed ključnih stebrov tudi zmanjšanje porabe energije.