Potrošniki smo pred nevarnimi izdelki relativno dobro zaščiteni. Čeprav popolne varnosti ni, tako pri nas kakor tudi v Evropski uniji obstajajo predpisi in protokoli, ki urejajo odpoklice nevarnih izdelkov in živil s trga. »Medsebojno obveščanje nacionalnih nadzornih organov o nevarnih živilskih, neživilskih izdelkih in odpoklicih poteka ves čas, na dnevni ravni, ko je izdelek dostopen in v prodaji v več državah članicah EU. V primeru, da je izdelek dostopen le v posamezni državi, ta to ureja na nacionalni ravni,« pojasnjujejo pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS).
Nadzor in obveščanje
Pri nas za ustreznost živilskih in neživilskih izdelkov skrbi več institucij. Uprava za varno prehrano opravlja nadzor nad varnostjo živilskih proizvodov. Zdravstveni inšpektorat nadzira in zagotavlja varnost kozmetičnih proizvodov in igrač, prehranskih dopolnil in živil za posebne skupine, kot so dojenčki, materialov, namenjenih za stik z živili, kot so jedilni pribor in slamice. Tržni inšpektorat zagotavlja nadzor nad varnostjo neživilskih proizvodov in večino drugih nevarnih proizvodov široke potrošnje. Urad za kemikalije opravlja nadzor nad varnostjo proizvodov z vsebnostjo kemikalij, kot so detergenti, razkužila, pesticidi in podobno. Uprava za jedrsko varnost pa nadzira in skrbi za varnost proizvodov, ki vsebujejo radioaktivne delce in bi lahko imeli škodljiv vpliv ionizirajočega sevanja na ljudi in okolje.
V primeru, da je izdelek v prodaji v več kot eni članici Evropske unije, se obvestilo o odpoklicu objavi tudi v sistemih za hitro izmenjavo informacij. Slovenski nadzorni organi so del evropskih mrež za hitro obveščanje. Če slovenski tržni inšpektorat odkrije nevarno igračo ali kemikalijo, se to nemudoma zabeleži v evropski sistem Safety Gate, kar sproži umik tega izdelka v vsej Evropski uniji. Za živilske izdelke obveščanje poteka prek sistema RASFF.
»Odpoklici se v Sloveniji dogajajo redno, praktično vsak teden. To pa ni nujno slab znak, prej nasprotno, to je znak, da sistem deluje. Bolj skrb vzbujajoče bi bilo, če odpoklicev sploh ne bi bilo, ker bi to lahko pomenilo, da se težave ne odkrivajo,« pojasnjujejo pri Zvezi potrošnikov Slovenije in dodajajo, da nadzor in preverjanje potekata na več načinov. Če proizvajalec ali trgovec ob rednem izvajanju svojega sistemskega načrta preverjanja varnosti naleti na nevarno živilo ali neživilski izdelek, mora takoj začeti postopek odpoklica s trga. O odpoklicu mora nemudoma obvestiti tudi nacionalni nadzorni organ in poskrbeti za objavo obvestila o odpoklicu v medijih. »Druga možnost je, da nevarno živilo ali neživilski izdelek odkrije nacionalni nadzorni organ v okviru svojega rednega preverjanja. Proizvajalec ali trgovec izvede postopek odpoklica. Tudi v tem primeru je proizvajalec ali distributer nevarnega živila ali neživilskega izdelka dolžan odpoklic objaviti v medijih. Nadzorni organ pa javno objavi odpoklic na vladni spletni strani Nevarni in neskladni izdelki,« dodajajo.
Dovzetnost potrošnikov
Ljudje številnih odpoklicev, ki so tedensko objavljeni v različnih medijih, trgovinah in na spletnih straneh, večinoma ne opazimo. Razen, ko gre za medijsko odmevne odpoklice ali pa se nam zdijo razlogi za odpoklic posebno nevarni. Tako z ušesi zastrižemo, če zasledimo, da je bila v hrani odkrita nevarna bakterija ali kakšna druga kemikalija, tudi povišana koncentracija žveplovega dioksida se nam ne zdi nedolžna. Podobno je pri neživilskih izdelkih. Če obstaja možnost, da se baterije pregrejejo, morda ne bomo tako pozorni, če pa zasledimo, da je v izdelku povišana vsebnost anorganskega arzena, se bomo gotovo zdrznili. »Če gre za izdelke široke potrošnje, kot so moka, olje in jajca, ali za občutljive izdelke, potem informacija hitro pride tudi v medije in jo ljudje zaznajo. Marsikateri odpoklic pa potrošnik preprosto spregleda, sploh če izdelka ne uporablja pogosto ali če razlog za odpoklic ne zveni posebno alarmantno. Poleg tega so informacije o odpoklicih pogosto razpršene, nekaj jih je na spletu, nekaj v trgovinah, nekaj pa v medijih,« navajajo pri ZPS.
Odmevni primer
Eden odmevnih primerov, ki ga navajajo na ZPS, je odpoklic začetnih mlečnih formul za dojenčke, ki se je zgodil januarja. Šlo je za enega največjih odpoklicev v zadnjih letih, saj je zajel približno 60 držav. V Sloveniji je bil o tem obveščen zdravstveni inšpektorat prek evropskega sistema hitrega obveščanja za hrano in krmo RASFF. Razlog za odpoklic je bila možna prisotnost toksina, ki ga lahko tvori bakterija Bacillus cereus – po zaužitju povzroči bruhanje in s tem tudi tveganje dehidracije pri dojenčkih. »Bistvo primera je bilo, da je šlo za izdelek za eno najbolj ranljivih skupin prebivalstva, zato bi morala biti sledljivost in javno obveščanje še posebno hitra in jasna. Sporno je bilo predvsem to, da naj bi proizvajalec in nekateri pristojni organi za kontaminacijo vedeli že decembra 2025, širši javni odpoklic pa je sledil šele januarja 2026,« pojasnjujejo pri ZPS.
Kaj storiti?
Glede na to, da je odpoklicanih izdelkov dokaj veliko, se prav lahko zgodi, da imate takšen izdelek doma. »V primeru, da imate doma živilski ali neživilski izdelek, ki je bil odpoklican, ga ne uporabljajte. Svetujemo vam, da ga vrnete v trgovino, kjer ste ga kupili. Lahko ga vrnete celo v primeru, da ste ga na primer že uporabljali ali deloma zaužili,« svetujejo pri ZPS in dodajajo, da lahko potrošnik, v primeru, ko je odpoklican neživilski izdelek, najprej zahteva vzpostavitev skladnosti izdelka, zamenjavo ali popravilo odpoklicanega izdelka, če je to mogoče. Šele če trgovec tega ne izpolni v določenem roku, lahko potrošnik zahteva vračilo celotne kupnine ali njenega sorazmernega dela.
Iz prodaje včasih odpokličejo tudi izdelke, katerih uporaba ni nevarna samo za zdravje in življenje ljudi, ampak bi lahko povzročila tudi večjo gmotno škodo. Tako je bil denimo ta mesec tržni inšpektorat prek sistema Safety Business Gateway obveščen o odpoklicu električnega pekača na vroči zrak znamke Elta, ki so ga prodajali v poslovalnicah Tedi. Iz obvestila izhaja, da so med testiranja izdelka ugotovili, da je stikalo za nastavitev temperature navidezno in s tem brez tehnične povezave z regulatorjem temperature, prav tako je poškodovan napajalni kabel. »Ko napaka na neživilskem izdelku povzroči smrt, telesno poškodbo ali okvaro zdravja človeka ali kadar zaradi napake na blagu nastane škoda na drugi stvari, lahko povračilo škode uveljavljate pri proizvajalcu,« navajajo pri ZPS in poudarjajo, da je proizvajalec odgovoren za škodo, če je ta nastala deset let od dneva, ko je blago z napako dal v promet, povrnitev škode pa je mogoče zahtevati po splošnih pravilih civilnega prava o odgovornosti za škodo, kar pomeni uveljavljanje odškodnine po sodni poti.