Parada ponosa je v Ljubljani tudi letos napolnila ulice z glasbo, mavričnimi zastavami, političnimi sporočili in osnovno zahtevo, ki bi morala biti v demokratični družbi že dolgo samoumevna: da so osebe LGBTIQ+ v javnem prostoru vidne, varne in enakopravne. Med bolj nenavadnimi prizori sobotnega dogajanja pa so bili člani Stranke Straža – Katoliške narodne stranke, ki so se s slovenskimi in strankarskimi zastavami pojavili na Kongresnem trgu oziroma ob robu parade. Na družbenih omrežjih so sami zapisali, da »izganjajo demone«.

Če bi ostalo pri tem, bi šlo morda za zgolj še eno bizarno epizodo provociranja z roba slovenskega političnega prostora, kjer se verska skrajnost, nacionalna simbolika in spletni »performans« zlijejo v prizore, ki jih je težko jemati povsem resno. Toda Stranka Straža je po dogodku objavila še video, v katerem je svoje fotografije s Parade ponosa postavila ob arhivske posnetke Leona Rupnika in uniformiranih pripadnikov kolaboracionističnih struktur iz časa druge svetovne vojne ter dodala pripis: »Prišli, videli, zmagali.« Posnetek, na katerem je stranka svojo udeležbo na Paradi ponosa neposredno povezala s fašizmom, ima že 53.000 ogledov.

Straža katoliška

Stranka Straža je po dogodku objavila video, v katerem je svoje fotografije s Parade ponosa postavila ob arhivske posnetke Leona Rupnika in uniformiranih pripadnikov kolaboracionističnih struktur iz časa druge svetovne vojne. Foto: zajem zaslona

Dejstvo, da precejšen del ljudi na družbenih omrežjih podpira javno angažiranje neonacistov in skupin, je jasen alarm za vso družbo.

Linn Julian Koletnik
aktivist in socialni delavec

Alarm za vso družbo

Aktivist in socialni delavec Linn Julian Koletnik dogodek razume kot simptom širšega družbenega zdrsa. Kot pravi, bi v obdobju vojn, geopolitičnih napetosti in vse večjih pritiskov na manjšine pričakovali več družbene zrelosti in solidarnosti, ne pa spogledovanje z najtemnejšimi poglavji evropske zgodovine. »Ko politične stranke ali družbene skupine znotraj demokratičnih dogodkov, kot je Parada ponosa, uporabljajo provokacije, ki vključujejo neposredne primerjave z nacizmom, to presega meje okusa in vstopa na področje normalizacije in legitimacije sovraštva,« opozarja. Posebej ga skrbi odziv dela javnosti. »Dejstvo, da precejšen del ljudi na družbenih omrežjih raje podpira javno angažiranje neonacistov in skupin kot pa miroljubno prizadevanje za človekove pravice skupnosti LGBTIQ+, je jasen alarm za vso družbo,« meni.

Na dogodek so se ostro odzvali tudi v konzorciju organizacij ​LGBTIQ+ Na radarju, ki ga sestavljajo Legebitra, DIH, ŠKUC, društvo Parada ponosa, zavod Open in zavod TransAkcija. Menijo, da je takšna retorika nedopustna, saj krepi sovraštvo in stigmatizacijo skupnosti LGBTIQ+. Opozarjajo tudi na 63. člen ustave, ki prepoveduje spodbujanje k neenakopravnosti, nestrpnosti, nasilju in vojni. »Osebe LGBTIQ+ niso ideologija, niso grožnja in niso 'demoni'. So ljudje, ki imajo enake človekove pravice in dostojanstvo kot vsi drugi,« so zapisali.

Smešno, dokler ni več smešno

Stranka Straža se sicer predstavlja kot Katoliška narodna stranka. Njeno geslo je: »Bog. Družina. Domovina.« Na svoji spletni strani poudarja tradicionalne vrednote, družino, domovinsko varnost ter zaščito slovenske identitete, jezika in kulturne dediščine. V eni od svojih formulacij zapiše, da »v zaščito slovenskemu narodu, slovenski družini in naši prihodnosti stoji Straža, ki ne sme nikdar zaspati in nikdar popustiti«. Za 25. junij je stranka sklicala veliki shod Slovencev.

Sociolog in zgodovinar Grega Hrib opozarja, da Stranke Straža ne gre odpraviti zgolj kot bizarne spletne posebnosti. Po njegovem mnenju gre za »resnično tragikomičen primer rehabilitacije klerofašizma in spodbujanja verskega fundamentalizma v Sloveniji«. Zato ga tudi njihovo povezovanje z domobransko ikonografijo ne preseneča. Kot pravi, so nastopi predsednika stranke Alena Komana za številne uporabnike spleta sicer predvsem vir posmeha in zabave, a prav v tem vidi past, saj meni, da čeprav Stranka Straža najverjetneje nima večje politične teže, lahko s svojo skrajnostjo vpliva na širši politični prostor. »Najnevarnejša posledica delovanja te stranke je v resnici ta, da drugi akterji slovenske skrajne desnice, s SDS na čelu, ob njej delujejo kot skorajda zmerna in preudarna konservativna sila,« pravi Hrib.

01.04.26 - Grega HribFoto: Nik Erik Neubauer

Gregor Hrib, sociolog in zgodovinar: "Najnevarnejša posledica delovanja te stranke je v resnici ta, da drugi akterji slovenske skrajne desnice, s SDS na čelu, ob njej delujejo kot skorajda zmerna in preudarna konservativna sila."

Stranka Straža za zdaj ostaja politično obrobna skupina. A odzivi na njeno objavo kažejo, da tovrstni nastopi odpirajo širše vprašanje meja sprejemljivega političnega komuniciranja, zlasti kadar so usmerjeni proti manjšinskim skupnostim in uporabljajo zgodovinsko obremenjeno simboliko. Konzorcij organizacij Na radarju je že napovedal, da bo o vsebini objave obvestil pristojne institucije in preučil možnosti za prijavo organom pregona. 

Priporočamo