Novela zakona o osnovni šoli, ki bo v javni razpravi do konca tega meseca, sproža burne polemike. Šolniki, starši in ministrstvo so si, kot kaže, najbolj vsaksebi pri predlagani ureditvi pouka tujih jezikov. Po novem se bodo namreč vsi učenci obvezno učili dveh tujih jezikov; drugega tujega jezika se bodo začeli učiti v 7. razredu.
Merc: Ena večjih neumnosti
Po zdajšnji ureditvi se ga lahko učijo v drugem in tretjem triletju – če si ga izberejo med tako imenovanimi neobveznimi izbirnimi predmeti (NIP). Prvega tujega jezika naj bi se po novem obvezno učili tudi prvošolci, ki so se doslej zanj odločali prostovoljno. Po mnenju kritikov s predlagano ureditvijo zdajšnjo slabo ureditev zamenjujemo za novo slabo ureditev. Zlasti oster je ravnatelj OŠ Prule Dušan Merc. Odločitev ministrstva za izobraževanje, da v osnovni šoli uzakoni obvezno učenje dveh tujih jezikov, je ena večjih vladnih neumnosti, pravi. Pošteno bi bilo, da bi lahko otroci uspešno končali devetletko brez znanja tujega jezika. Zato, ker tega vsi ne zmorejo.
Načrtovana uzakonitev dveh obveznih tujih jezikov je za Merca »politično in pedagoško pokvarjeno početje«, ki se ne meni za stiske in psihično zdravje otrok. Nekateri, v obmejnem pasu denimo, se bodo morali obvezno učiti kar treh jezikov (še jezik okolja) ali celo štirih, če njihov materni jezik ne bo slovenščina. Prepričan je tudi, da obvezno učenje tujega jezika že v prvem razredu ne bo prispevalo k boljšemu znanju otrok.
Dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda RS za šolstvo, teh Merčevih opozoril ne deli. Opozarja, da je učenje prvega tujega jezika v prvem razredu in drugega tujega jezika v višjih razredih konceptualno drugačno. Prvošolci se s tujim jezikom šele seznanjajo, doma jim ni treba delati domačih nalog, ne potrebujejo učbenikov. Gre nekako bolj za to, da jim pride tuji jezik »v uho«. Drugi tuji jezik pa ne bo prezahteven že zato, ker se ga bodo začeli učiti šele v 7. razredu, pa še to zgolj dve uri na teden.
Logaj: Učenci ne bodo preobremenjeni
Na zavodu za šolstvo, razlaga Logaj, so tri leta spremljali pouk tujega jezika v prvem razredu. Lani je sodelovalo že 250 šol, vključenih pa je bilo več kot 90 odstotkov otrok. »Spremljava ni pokazala, da bi otroci imeli kakršne koli težave. Pomembno pa je, da se pouk pravilno izvaja in da ne postane preveč obremenjujoč.« Sedanja ureditev tudi po Logajevem mnenju ni dobra. »Ne le da se pri pouku (neobveznega) drugega tujega jezika srečujejo različno stari otroci z različnim predznanjem, težava je tudi v tem, da šole s skrajnimi napori organizirajo skupine za pouk toliko različnih NIP.« Ker morajo pri sestavi skupin upoštevati tudi normative, za pouk drugega tujega jezika se mora odločiti vsaj 12 učencev, se zlasti na manjših šolah zgodi, da ga kljub željam otrok in staršev ne morejo izvesti. Ali pa ga izvedejo denimo le v 5., ne pa tudi v 6. razredu… To težavo novela vsaj deloma odpravlja, a prinaša nove, pravi Logaj.
»Zakon ne določa, kateri tuji jezik se bo obvezno poučeval. Sprašujem se, kaj bodo storili v gimnazijah, ko bodo v prvi letnik dobili otroke iz cele regije in bo vsak imel za sabo tri leta učenja drugega jezika, če tega ustrezno ne uredimo.« V takih razmerah, dodaja, bo težko vzpostaviti kontinuiteto, ki je pri pouku tujih jezikov zelo pomembna. V osnovni šoli bodo namreč učenci drugi tuji jezik spoznali le na neki osnovni ravni, saj 70 ur na leto ne zadošča, da bi se jezika lahko res naučili. Zavod za šolstvo RS se kot institucija do predlagane rešitve še ni opredelil.
Dvojezičnost odganja demenco
Do novega modela pouka tujih jezikov je kritičen tudi Gregor Pečan, predsednik združenja osnovnošolskih ravnateljev, ki je pred dobrim letom predlagalo uvedbo obveznega tujega jezika že v 4. ali najkasneje v 6. razredu. Pečan prav tako ne deli Merčevih skrbi glede zdravstvenih posledic uzakonitve dveh obveznih tujih jezikov. »Ali se lahko povprečen učenec uči dveh tujih jezikov? Še nisem slišal strokovnjaka, ki bi rekel, da ne. Po moje tudi ni smiselno sistema zasnovati na najšibkejšem členu. Seveda pa morajo biti minimalni standardi takšni, da jih bodo zmogli tudi učno šibkejši učenci.« Pečan ob tem opozarja, da je po dognanjih nevroznanosti zelo pomembna dvojezičnost; v poznih letih odganja celo demenco. In da je glede na prioritete naše države in življenje v EU dobro znati dva jezika.
Novih in novih sprememb pa so ravnatelji, kot pravi, že naveličani. »Najbolj moteče je, da novela ne odpravlja nereda.« Na povprečni šoli s po dvema oddelkoma na razred bodo tudi v bodoče v 4., 5. in 6. razredu skupaj sedeli otroci iz šestih oddelkov, če se bodo hoteli učiti drugega tujega jezika v okviru NIP. Ta možnost namreč ostane, razlika bo le v tem, da šole v okviru NIP v drugem triletju ne bodo smele ponuditi tistega drugega tujega jezika, ki bo obvezen v 7. razredu. Ta rešitev je po Pečanovem mnenju sicer dobra, ker preprečuje, da bi pri pouku skupaj sedeli učenci, ki bi imeli za sabo že tri leta izbirnega učenja drugega tujega jezika, in tisti, ki bi se ga šele začeli učiti, kot je to zdaj.
