Ministrstvo za finance, ki ga vodi Andrej Šircelj, je poleti pozornost pritegnilo z dvema pomembnima zakonskima predlogoma – o nacionalnem demografskem skladu ter o dostopnosti in uporabi plačilnih sredstev, katerega javna obravnava se je iztekla v začetku tega tedna.
Če je pri prvem, ki zadeva prihodnje upravljanje približno 18 milijard evrov državnega premoženja, pričakovati še zelo zahtevno usklajevanje s socialnimi partnerji, pri čemer so sindikati že leta 2021 zelo podobnemu konceptu nasprotovali, brez težav ne bo šlo niti pri zakonu, ki ureja plačilna sredstva. Nad njim namreč niso navdušene banke, ki bi jim nove določbe povečale stroške in znižale dobičke, zato bi vsaj določene določbe, kot so si jih zamisli pri Širclju, lahko romale na ustavno sodišče. Nasprotno so rešitvam, ki bi izboljšale dostopnost do gotovine in osnovnih bančnih storitev, bolj naklonjeni v združenjih občin in zvezi potrošnikov.
Za kaj gre?
Na ministrstvu za finance so pojasnili, da je bil neposredni povod za pripravo oziroma dopolnitev zakona – predlog s podobno vsebino je namreč spomladi pripravila že bivša vlada – nova določba 74.a člena ustave, ki ureja pravico do uporabe gotovine. Brez izvedbenega zakona bi bila ta ustavna pravica, ki posredno predstavlja tudi pravico do dostopnosti do gotovine, neizvedljiva.
Predlog zakona tako določa obveznost sprejemanja gotovine na prodajnih mestih z nekaterimi izjemami (na primer spletna prodaja). Na drugi strani zavezuje ponudnike blaga in storitev, vključno s ponudniki digitalnih vsebin (prav tako z določenimi izjemami), da omogočijo plačilo z vsaj enim elektronskim plačilnim sredstvom.
Za gostejšo mrežo bankomatov
Kreditne institucije (banke) in Pošta Slovenije bodo po predlogu zakona morale vzdrževati tudi zadostno mrežo gotovinskih točk (bankomatov in poslovalnic), ki bo zagotavljala ustrezno geografsko pokritost in gostoto. V naseljih z več kot 1000 prebivalci bo moral biti na voljo bankomat v razdalji največ pet kilometrov od centra naselja, podobni kriteriji pa bodo veljali tudi za poslovalnice v večjih naseljih. V zadnjih letih je namreč opazen trend krčenja mreže poslovalnic in bankomatov, zlasti na podeželju, kar je bilo v preteklosti povezano s sanacijami in konsolidacijo slovenskega bančnega sektorja, v zadnjih letih pa s klestenjem stroškov in tudi vse večjo digitalizacijo storitev.
V skladu z zakonom bo Banka Slovenije na podlagi analize identificirala geografska območja, ki so nezadovoljivo pokrita z gotovinskimi točkami, in banke pozvala, da izrazijo interes za zagotovitev teh točk. Če tega ne bodo storile, bo Banka Slovenije z odločbo določila konkretno kreditno institucijo, ki bo morala zagotoviti bankomat ali poslovalnico, tudi če bi ji to prinašalo izgubo.
V Skupnosti občin Slovenije, kjer rešitve načelno pozdravljajo, ob tem opozarjajo, da morajo biti zakonska merila oblikovana tako, da bodo zagotavljala dejansko dostopnost do gotovine in osnovnih plačilnih storitev tudi prebivalcem manjših, podeželskih, obmejnih in geografsko odmaknjenih območij. Zato so predlagali, da se ocena trenutnega stanja dopolni z analizo regionalnih razlik in območij, kjer je dostop do gotovine že otežen.
Le število prebivalcev ni zadosten kriterij
Predlagani prag 1000 prebivalcev za zagotavljanje bankomata po njihovem namreč ne upošteva posebnosti slovenskega poselitvenega vzorca in dejstva, da je lahko tudi manjše naselje pomembna oskrbna točka za širše območje. Zato bi bilo treba upoštevati tudi oddaljenost od drugih gotovinskih točk, prometno dostopnost, dnevne migracije, turistični obisk ter oskrbno, upravno, gospodarsko in drugo funkcijo naselja. Podobno so opozorili pri predlaganem pragu 3000 prebivalcev za zagotavljanje poslovalnic.
Tudi nacionalni kriteriji glede števila bankomatov (60) in poslovalnic (30 do 40) na 100.000 prebivalcev sami po sebi še ne zagotavljajo njihove ustrezne teritorialne razporeditve. Predpisani standard bi bil lahko formalno dosežen tudi ob koncentraciji storitev v večjih urbanih središčih, medtem ko bi bila njihova dostopnost na podeželskih, obmejnih in drugih geografsko odmaknjenih območjih še vedno bistveno slabša. Zato predlagajo tudi samostojen standard teritorialne razporeditve. »Pri oblikovanju mreže je treba upoštevati dejanske razmere in potrebe posameznih lokalnih okolij, saj ima ukinitev bankomata ali poslovalnice v manjšem oziroma odmaknjenem kraju lahko bistveno drugačne posledice kot enaka ukinitev v večjem urbanem središču,« so opozorili za Dnevnik.
Predlog zakona določa tudi omejitve nadomestil za dvige in pologe gotovine, in sicer bi bilo tudi pri drugih kreditnih institucijah (kjer potrošnik nima odprtega računa) najmanj pet dvigov na bankomatu na mesec brezplačnih. Brezplačni so tudi dvigi in pologi evrskih bankovcev v poslovalnici katere koli kreditne institucije.
Brezplačni račun ustavno sporen?
Banke je zmotila tudi določba, ki uvaja brezplačni paket osnovnih plačilnih storitev, kar je sicer nova koalicija po zgledu Hrvaške predvidela že v svoji koalicijski pogodbi, z njim pa želi prispevati k zmanjšanju stroškov gospodinjstev, krepitvi finančne vključenosti in preprečevanju finančne izključenosti posameznikov.
Predlog zakona tako določa, da potrošniki, ki na svoj plačilni ali osnovni plačilni račun prejemajo redne prejemke (na primer plačo, pokojnino, nadomestilo za brezposelnost ali štipendijo), pridobijo pravico do brezplačnega paketa osnovnih plačilnih storitev. Ta bo obsegal odprtje in vodenje računa, debetno kartico, spletno in mobilno bančništvo, neomejene prilive, gotovinske transakcije pri lastni banki, najmanj pet brezplačnih dvigov na mesec na bankomatih drugih bank ter plačila z debetno kartico. Za ranljive skupine in upokojence bo ta paket razširjen še z dodatnimi brezplačnimi kreditnimi plačili, trajnimi nalogi in direktnimi obremenitvami.
V Združenju bank Slovenije nam kljub zaključku roka za javno obravnavo končnega stališča bančnega sektorja še niso posredovali, češ da ga še usklajujejo. So pa za Dnevnik že pred časom ocenili, da bi bile določbe, ki bi kreditnim institucijam – kot gospodarskim delniškim družbam – nalagale izvajanje določenih storitev brezplačno, lahko ustavnopravno problematične z vidika temeljnih ekonomskih načel ter osnovne funkcije gospodarskih družb, ki morajo ustvarjati dobiček na konkurenčnem trgu, kar pomeni tudi, da je oblikovanje cen tržno.
Ker je v Sloveniji že vzpostavljen institut osnovnega plačilnega računa (z zakonsko regulirano višino nadomestila), katerega namen je zagotavljanje dostopa do ključnih bančnih storitev, dodatni posegi v obstoječo ureditev na tem področju po njihovem niso potrebni.
V bankah so tudi že nakazali možnost, da bi ob uvedbi popolnoma brezplačnega paketa stroške prenesli na druge bančne produkte ali segmente uporabnikov. V Zvezi potrošnikov Slovenije so zato opozorili, da bi bila potrebna zaščita pred prelivanjem stroškov, saj ukrep ne sme voditi v zvišanje cen drugih bančnih storitev, s katerimi bi banke nadomestile izpad, ker bi v tem primeru strošek le prerazporedili na iste potrošnike.
Na ministrstvu za finance sicer menijo, da predlog »s sorazmernimi bremeni in omejitvami za ponudnike zagotavlja ustrezno ravnovesje med varovanjem javnega interesa in konkurenčnega delovanja bančnega trga«.
Vlada naj bi predlog zakona obravnavala že septembra in ga predložila v obravnavo v državni zbor s ciljem sprejetja do konca leta.