Sodobna tehnologija je danes že tako vpeta v vsakdanje življenje, da skorajda ni delodajalca, ki ne bi pričakoval, da jo bodoči zaposleni povsem obvlada. Vendar pa je vprašanje, ali je šolski sistem dovolj pripravljen na te spremembe. V osnovnih šolah je računalništvo žal še vedno le izbirni predmet in vsebine, povezane z uporabo računalnika ali IKT (kratica za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo), so v našem učnem načrtu povsem neustrezno zastopane.
To ugotavlja tudi Janez Malovrh, profesor informatike na Gimnaziji Poljane: »Po končani osnovni šoli je znanje uporabljanja računalniških programov zelo različno, a učenci v veliki večini sploh nimajo sistematičnega učenja dela z računalnikom. V srednjih šolah in gimnazijah je obvezen predmet informatika v prvem letniku, in sicer dve uri na teden. Malce drugače je z dijaki večine poklicnih šol, kjer se lahko zgodi, da dijaki v celotnem šolanju nimajo obveznega računalniškega predmeta. Učenje omenjenih veščin bi moralo biti obvezen del predmetnika osnovnih, ne pa srednjih šol. To je glavna pomanjkljivost trenutnega načina učenja. Optimalno učenje bi bilo, da se nekatere vsebine naučijo sistematično v sklopu predmetov, povezanih z računalništvom, nekatere vsebine pa v povezavi z drugimi predmeti.«
Učijo se doma
Rezultati ankete, ki sva jo opravila med 157 dijaki, so pokazali, da je največ dijakov znanje računalništva pridobilo doma, torej da so se večinoma naučili sami ali s pomočjo staršev. Večina jih meni, da je njihovo znanje zgolj osnovno, v bolj zapletenih programih pa se ne bi znašli. Le sedem odstotkov dijakov meni, da je njihovo znanje izredno slabo. Večina vprašanih je dejala, da šola računalniških vsebin ne poudarja dovolj, kar dobra tretjina dijakov pa je priznala, da interesa za učenje teh programov sploh nima, kar vzbuja skrb.
Zaradi izredno hitrega tehnološkega razvoja je informacijska pismenost postala zelo pomembna tudi na delovnih mestih. Ena od sposobnosti sta uporaba in poznavanje osnovnih računalniških Microsoftovih programov kot so Excel, Word ali PowerPoint. Znanje teh programov postaja v današnji dobi vedno bolj zaželeno, marsikje celo nujno. Na različnih delovnih mestih je znanje osnov računalništva prvi pogoj, da se delodajalec sploh odloči za zaposlitev.
»V podjetju Renault Nissan Slovenija je informacijska pismenost že osnovno znanje Microsoftovih programov, kot so Word, predvsem pa Excel in PowerPoint, pogoj za uvrstitev v prvi krog razgovorov, saj je večina delovnih mest v podjetju, ki potrebujejo znanja s področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij,« je izjavila Alenka Valoh Pogačnik, direktorica kadrovske službe v tem podjetju. »V zadnjem času opažamo boljše predznanje na področju informacijske pismenosti, vendar pa največ znanja zaposleni pridobijo šele na delovnem mestu. Temu pravimo učenje na delovnem mestu. Na razgovore prihajajo mladi, oboroženi s teoretičnim znanjem, tega pa je treba znati uporabiti tudi v praksi. Tukaj večkrat zmanjka samozavesti in izkušenj.«
Veščine na področju omenjenih programov imajo ključno vlogo pri izbiri kandidatov za številna delovna mesta, vendar je razvidno, da je znanje teh pomanjkljivo, saj ga morajo stalno nadgrajevati kar na delovnem mestu. Direktorica Valoh Pogačnik tudi meni, da bi moral šolski sistem prepoznati pomembnost informacijske pismenosti, predvsem pa bi morali otroke naučiti, kako to znanje uporabiti v praksi.
Več računalništva v šole
V današnji informacijski dobi uporaba programov za zbiranje in urejanje informacij zagotovo ni zanemarljiva. Jasno je, da številni delodajalci iščejo kandidate, ki imajo izkušnje in obvladajo veščine na tem področju. Hitremu razvoju tehnologij pa bi se moralo prilagoditi tudi šolstvo, pa naj si bo to z večjim številom ur predmetov, namenjenim učenju računalništva in informatike, ali pa v povezavi z drugimi predmeti v obliki predstavitev, seminarskih nalog, digitalnih preglednic in pa vrednotenja virov ter drugih podatkov. Tudi slednje je izredno pomembno, saj se je treba naučiti, da v množici informacij, ki so danes dostopne na spletu, najdemo tiste, ki so verodostojne. Tudi to je eden od temeljev informacijske pismenosti, ki ji v šolskem sistemu namenjajo premalo pozornosti. Vendar le tako lahko mladi razvijamo kritično mišljenje, poleg tega pa znanje na tem področju pomeni prednost pri iskanju zaposlitve, saj sposobnost uporabe informacij in aplikacij za boljše in učinkovitejše opravljanje dela prinese dodano vrednost.
