»Tisti, ki živijo v najbolj ogroženih objektih ali pa so objekte celo izgubili, so bili zasuti, uničeni ali odplavljeni, so naša prioriteta. To pomeni, da se je za te objekte, z izjemo šestih, že končal postopek javne razgrnitve. Zdaj odgovarjamo na posamezne pripombe in vprašanja javnosti, ki so bila postavljena v času javne razgrnitve,« je včeraj o nadaljnjih korakih pri reševanju najbolj ogroženih hiš zaradi lanskih avgustovskih poplav dejal državni sekretar in vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic. Pri pripombah in vprašanjih gre po njegovih besedah predvsem za pripombe lastnikov ogroženih hiš. »Takoj ko bomo poslali odgovore na vprašanja javnosti, se bo pripravilo gradivo za vladno obravnavo. Predlogi sklepov bodo šli v obravnavo v vladi po rednem postopku. Pričakujemo, da bo vlada odločitev o tem sprejela v mesecu aprilu.«
Do konca meseca lahko torej prebivalci 36 najbolj ogroženih objektov pričakujejo odločitev vlade o tem, ali je te objekte zaradi zagotavljanja varnosti treba odstraniti oziroma preseliti. Od tega je pri 30 objektih postopek razgrnitve strokovnega mnenja že končan, pri šestih pa še poteka. Za vseh preostalih več kot 300 objektov, ki so na seznamu potencialno ogroženih objektov, so strokovne ocene še v pripravi. Odločitev o tem, ali se morajo prebivalci iz teh objektov preseliti, bo po besedah Šefica sprejeta v prihodnjih mesecih. »Nov sveženj strokovnih mnenj bo državna tehnična pisarna pripravila še v tem tednu,« je dodal državni sekretar.
Prvi v nove hiše že letos?
Gradnja nadomestitvenih objektov bi se lahko po ocenah Šefica začela v drugi polovici letošnjega leta. »To je odvisno od številnih dejavnikov, od javnih naročil do podpisa pogodb z izvajalci. Če bi vse potekalo optimalno, bi se lahko, tako upamo, kakšna zgodba srečno končala proti koncu leta,« je napovedal. Lastniki imajo na voljo več možnosti, ki jim jih ponuja interventni zakon, od preselitve v enega od nadomestitvenih objektov, ki jih bo zgradila država, do nakupa nadomestne nepremičnine in izplačila odškodnine. Trenutno naj bi se k izplačilu odškodnine nagibalo okoli 40 odstotkov prizadetih stanovalcev. Po besedah Šefica so bila nekatera strokovna mnenja sprejeta brez pripomb, po drugi strani pa imajo nekaj tudi primerov, ko so prebivalci v nasprotju s strokovnimi mnenji prepričani, da niso ogroženi – v enem ali dveh primerih se prebivalci iz ogroženih objektov tudi nočejo izseliti.
Kmalu katalog tipskih hiš
Sočasno po poteka iskanje primernih zemljišč za gradnjo nadomestitvenih objektov. Medtem ko so v nekaterih občinah ta območja že identificirali, se drugod soočajo z velikimi izzivi. Šefic zato ne izključuje možnosti, da bo treba nadomestitvena zemljišča ponekod iskati tudi zunaj meja občine.
Za tiste, ki bodo izbrali možnost, da jim nadomestitveni objekt zgradi država, bo do konca meseca pripravljen katalog z možnimi tipskimi objekti, med katerimi bodo lahko izbirali. »Na voljo naj bi bilo pet tipov. Prvi je manjši objekt, primeren za do tričlansko družino, potem še dva individualna tipa objektov in pa dvojčki ter vrstne hiše,« je povedal Šefic in dodal, da vlada pri tem zaradi hitre izvedljivosti in energetske varčnosti preferira izbiro montažnih hiš, vendar bo prebivalcem na voljo tudi klasična gradnja.
