Državni zbor (DZ) je konec marca potrdil novi zakon o čezmejnem izvajanju storitev, ki je črtal določbo v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je dotlej delodajalcem omogočala znižanje davčne osnove za plačilo prispevkov za določene napotene delavce na zakonski minimum. To je namreč za napotene delavce v primerjavi z delavci, ki prejemajo enako bruto plačo v Sloveniji, pomenilo nižje pokojnine, za državo nižji priliv v pokojninsko blagajno, za sosednje države pa nelojalno konkurenco, zaradi česar je bil na ravni EU sprožen postopek zoper Slovenijo.
Ker pa je rešitev zvišala stroške delodajalcev, je bil na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) lani dosežen dogovor, da bo ta del zakona začel veljati šele z letom 2024. V tem času naj bi ministrstvo za finance preučilo možne rešitve, da bi bile obremenitve za podjetja in delavce enakovredne tistim v konkurenčnih državah. Ukrepi naj bi bili po prvotni časovnici predlagani do konca marca, ta rok pa je bil nato podaljšan do 1. maja, vnovič brez epiloga. Predstavniki reprezentativnih delodajalskih organizacij so v začetku junija vlado pozvali, naj ukrepe sprejme še pred poletjem, a jim je ministrstvo za finance tedaj obljubilo le novo časovnico, ki pa je do danes ni predložilo.
Kot so zdaj pojasnili na ministrstvu, so junija pripravili odziv na gradiva in predloge socialnih partnerjev ter analizo na podlagi podatkov, s katerimi razpolagajo, vse skupaj pa posredovali na strokovni odbor ESS za pripravo rešitev na področju ohranjanja konkurenčnosti na področju čezmejnega izvajanja storitev.
Delodajalci opozarjajo na neustrezno obravnavo problematike
Medtem so na delodajalski strani opozorili, da se je strokovni odbor ESS nazadnje sestal konec maja in da aktivnosti na vseh treh ministrstvih, ki so vpeta v oblikovanje sprememb (poleg finančnega sta to še ministrstvi za delo in za gospodarstvo), niso bile zadostne. »Niti eden izmed zadanih ciljev še ni bil realiziran, kljub konkretni prekoračitvi časovnic,« je dejal izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček. Delo v okviru strokovnega odbora po njegovih besedah ni bilo ustrezno koordinirano, prav tako se ga ministrstva niso lotila z ustrezno resnostjo in odgovornostjo. Predstavniki gospodarstva kljub temu ostajajo optimistični, da bo vlada držala besedo in pravočasno sprejela ustrezne ukrepe. Na GZS rešitev sicer vidijo v drugačni davčni obravnavi napotenih delavcev. Zavzemajo se za znižano dohodninsko obremenitev, saj da je del plač, ki jih dobivajo napoteni delavci, po vsebini povračilo za stroške bivanja v tujini, ki bi morali biti, tako kot druga povračila, oproščeni davkov in prispevkov. Druga rešitev bi bila lahko pavšal, ki bi bil prav tako oproščen davkov in prispevkov, kot v primeru dnevnic in povračila stroškov za nočitev pri tistih, ki so s potnim nalogom napoteni na službeno pot v tujino. Gorenšček je ponovil, da bodo podjetja, če ne bo rešitev, prisiljena iskati druge možnosti, tudi s selitvijo sedežev podjetij v sosednje države. »Najpogosteje se omenja Hrvaška, ki ima na tem področju bistveno boljšo zakonodajo tako za delavce kot za delodajalce,« je pojasnil.
Izvoz storitev je po njegovih besedah eden izmed vitalnih interesov slovenskega izvozno usmerjenega gospodarstva, ki ima lahko v primeru neugodnih sprememb regulacije zelo močne negativne učinke. Leta 2021 so podjetja, ki z napotenimi delavci izvajajo storitve v tujini, v slovenski BDP kljub pandemiji covida-19 prispevala 8,9-odstotni delež, je spomnil.
Nesoglasja med ministrstvoma
za delo in zunanje zadeve
Novi zakon o čezmejnih storitvah razburja tudi na zunanjem ministrstvu. Bruto plača diplomatov je namreč v tujini bistveno višja kot doma, ob plačilu prispevkov od dejanske plače pa bodo tako prejeli precej nižja neto izplačila, pri čemer naj bi bila ta že zdaj med najnižjimi v EU. Kot so v preteklih dneh poročali mediji, je posledično prišlo do nesoglasij med ministrstvom za zunanje zadeve, ki meni, da bodo uslužbenci, napoteni na delo na slovenska diplomatska predstavništva in konzulate v tujini, še naprej prejemali plače na podlagi uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev v tujini. Ta določa, da je podlaga za obračun prispevkov, davkov in drugih dajatev plača, ki bi jo uslužbenec prejemal, če bi opravljal delo v Sloveniji. Na ministrstvu za delo pa so takšno tolmačenje označili za napačno, saj uredba ne more biti nad zakonom. Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bodo morali biti za vse napotene, tudi diplomate, obračunani enako, torej od dejanskih bruto plač, so opozorili.
Delavce sicer napotujejo tudi druge državne institucije in družbe, dopisnike denimo RTV Slovenija in tudi Slovenska tiskovna agencija.
