Ministrstvo za delo po neuradnih informacijah med spremembami zakona o urejanju trga dela predlaga tudi bistveno zvišanje nadomestil za brezposelnost. Po trenutno veljavni zakonodaji najnižji izplačani znesek denarnega nadomestila za čas brezposelnosti ne more biti nižji od 530 evrov in ne višji od 892 evrov bruto. Po novem bi lahko veljalo, da denarno nadomestilo za čas brezposelnosti ne sme biti nižje od 60 odstotkov minimalne plače in ne višje od minimalne plače, kar bi pomenilo zvišanje za 220 evrov na 750 evrov bruto za najnižje nadomestilo in za 360 evrov na 1.250 evrov bruto za najvišje nadomestilo.
Na ministrstvu informacij, o katerih so najprej poročali na Radiu Slovenija, uradno niso potrdili, saj gre za gradivo oziroma spremembe, ki so še v medresorskem usklajevanju. Nadomestilo za brezposlenost sicer že dalj časa ni bilo spremenjeno, prav tako zneski niso bili usklajevani z rastjo življenjskih stroškov. Tudi to naj bi bilo odslej drugače – nadomestilo naj bi se vsakega 1. februarja v letu usklajevalo z minimalno plačo. Ministrstvo, ki spada v kvoto Levice, je sicer zvišanje nadomestil zapisalo tudi v svoj volilni program. »Najnižje nadomestilo za brezposelnost bomo dvignili na višino vsakokratne minimalne plače. Najvišje nadomestilo za brezposelnost bomo s sedanjih 892 evrov bruto dvignili na višino povprečne plače,« so navedli pred zadnjimi državnozborskimi volitvami.
Zadnja sprememba pred štirimi leti
Višina nadomestila se je nazadnje spremenila pred štirimi leti, ko sta z januarjem začeli veljati novela pokojninske zakonodaje in novela urejanja trga dela, ki je zvišala minimalni znesek denarnega nadomestila s 350 na 530 evrov bruto. Najvišje denarno nadomestilo za čas brezposelnosti je takrat ostalo nespremenjeno in v enakem znesku velja še danes. Spremembe višine nadomestil za brezposelnost praviloma vedno spremljajo ideološke debate. Nekateri so mnenja, da rast višine prejemkov odvrača od ponovnega vstopa v zaposlitev, čeprav denarno nadomestilo kot ukrep socialne države, ki varuje posameznika v času izgube službe, ni namenjeno temu, da ljudje sedijo doma, pač pa aktivno (na podlagi načrta) iščejo novo zaposlitev.
Kdaj posamezniku pripada nadomestilo za čas brezposelnosti, ureja omenjeni zakon o urejanju trga dela. Velja, da nadomestilo pripada posamezniku, če je bil pred nastankom brezposelnosti zavarovan za brezposelnost najmanj deset mesecev v zadnjih dveh letih oziroma je mlajši od 30 let in je bil pred nastankom brezposelnosti zavarovan za brezposelnost najmanj šest mesecev v zadnjih dveh letih. Pogoji so še, da ima plačane vse prispevke za zavarovanje za primer brezposelnosti, se prijavi pri zavodu za zaposlovanje in vloži zahtevo za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila v 30 dneh po prenehanju obveznega zavarovanja, je brezposeln ter mu delovno razmerje ni prenehalo po lastni krivdi ali volji.
Brezposelni osebi se prizna denarno nadomestilo v trajanju treh mesecev za zavarovalno dobo od deset mesecev do pet let, če ima oseba več kot 25 let zavarovalne dobe pa nadomestilo prejema 12 mesecev. Posebne okoliščine veljajo pri starejših od 53 let, ki so bili zavarovani 25 let – ti bodo nadomestilo za brezposelnost prejemali 19 mesecev. Starejši od 58 let, ki so bili zavarovani 28 let, pa nadomestilo prejemajo 25 mesecev. Višina nadomestila za brezposelnost se od posameznika do posameznika razlikuje, saj je odvisna od višine plače, ki jo je prejemal. Upošteva se povprečje zadnjih osem mesečnih plač.
