Bolniki, ki potrebujejo prvi revmatološki pregled in imajo na napotnicah oznako »redno«, ne pridejo pravočasno na vrsto nikjer v slovenskem javnem sistemu. Še najkrajšo čakalno dobo imajo v UKC Ljubljana, je razvidno iz podatkov Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Bolniki tam čakajo dobro leto in pol, približno tri leta in devet mesecev čakanja pa se jim obeta v celjski splošni bolnišnici.
Na prvi revmatološki pregled nedopustno dolgo čaka več kot osem od desetih bolnikov. Glede na zadnje objavljene podatke Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki so zajeli začetek junija, so bili sprejemljivi roki v tem primeru prekoračeni pri 5028 čakajočih. Celo ob stopnji nujnosti »zelo hitro«, ko bi morali biti na vrsti v dveh tednih, bolniki na tovrstni pregled čakajo več kot štiri mesece.
Kako zamejiti napotitve
Čakalne dobe za revmatološki pregled so na eni strani posledica čezmernega pošiljanja na prvi pregled, ugotavljajo v celjski splošni bolnišnici. Na drugi strani pa gre tudi za pomanjkanje revmatologov ter obveznosti, ki jih imajo pri obravnavi tako imenovanih hospitalnih bolnikov in bolnikov v urgentnem centru, je poudaril Dean Sinožič, predstojnik oddelka za angiologijo, endokrinologijo in revmatologijo celjske bolnišnice. Poleg rednih dopoldanskih ambulant opravljajo tudi program skrajševanja čakalnih dob, je spomnil, vendar so se te kljub temu podaljšale.
Med epidemijo, ko so mnogi zdravstveni delavci skrbeli za obolele za covidom-19, se je skrčilo delo v specialističnih ambulantah. Daljšanje vrst pa je povezano tudi z napotitvami. »Analize podatkov kažejo, da je od 80 do 90 odstotkov bolnikov neutemeljeno napotenih,« je pojasnil Sinožič. Nekatere napotitve so po njihovem opažanju posledica degenerativnega revmatizma oziroma osteoartroze, pa tudi regionalnih bolečinskih sindromov. Torej bolezni, pri katerih specifičnega zdravljenja ni ali pa je v domeni drugih delov zdravstva. Vsi bolniki z vnetnimi, avtoimunimi boleznimi so sicer oskrbljeni v roku štirih do šestih tednov, je zatrdil Sinožič, nujni pa v roku 24 ur. »Imamo tudi ambulante za bolnike, pri katerih je potrebna obravnava pri stopnji zelo hitro. Žal opažamo, da se ta pooblastila izkoriščajo, tako da nam veliko časa vzame triažiranje bolnikov, ki so neupravičeno napoteni pod stopnjo nujno ali zelo hitro,« je dodal.
V Splošni bolnišnici Celje so zaposleni trije specialisti revmatologije, ena tamkajšnja specializantka revmatologije pa je na kroženju v UKC Ljubljana. Na letni ravni opravijo približno 4000 pregledov, od tega je kontrolnih okoli 3000, 1000 pa je prvih. Glede na nacionalno mrežo bi morali za potrebe svoje regije imeti pet specialistov, je opozoril Sinožič, na državni ravni pa bi lahko čakalne dobe po njegovem mnenju učinkovito skrajšali le z omejevanjem izdajanja napotnic v osnovnem zdravstvu.
Zdravniška zbornica: Osnovno zdravstvo ne zmore vsega
Stališča, ali v osnovnem zdravstvu bolnike prevečkrat usmerijo k specialistom, so sicer deljena že med zdravniki. Na Zdravniški zbornici Slovenije imajo pomisleke do uporabe izraza »neupravičena napotitev«. Poudarjajo tudi, da v osnovnem zdravstvu ne morejo zagotavljati preiskav kot na sekundarni ravni. Šele po tovrstnih preiskavah je mogoče paciente domov napotiti z veliko verjetnostjo, da niso neposredno ogroženi, ocenjujejo na zbornici. »Na osnovni ravni bolnike napotujejo naprej praviloma tedaj, ko so diagnostično-terapevtske možnosti izčrpane,« so pristavili.
Osnovno zdravstvo praviloma reši 80 odstotkov vseh zdravstvenih težav, poudarjajo v zbornici, večje število napotitev pa je bilo pričakovano. »Vzroki so staranje prebivalcev, večja ozaveščenost oziroma zaskrbljenost prebivalcev, rast dodatnih zavarovanj, ki zahtevajo zeleno napotnico za prvi pregled, ter defenzivna medicina ob naraščajočih grožnjah z odškodninskimi tožbami,« so našteli. Po oceni zbornice bi število napotitev omejili, če bi imeli zdravniki več časa za celostno obravnavo pacientov. Eno od rešitev vidijo tudi v sistemizaciji elektronskih posvetov za vse specialnosti po vzoru elektronskih posvetov za bolezni ščitnice, kjer se lahko zdravniki obrnejo na Kliniko za nuklearno medicino UKC Ljubljana.
V napotitve se na ministrstvu niso spuščali
Maja so po podatkih NIJZ v javnem zdravstvu napisali 433.459 elektronskih napotnic, kar je dobro petino več kot aprila. »Napotnice izdajajo zdravniki po svoji strokovni presoji,« so zapisali na ministrstvu za zdravje, kjer so poudarili, da se do strokovnih zdravniških presoj ne opredeljujejo. Dan pred petkovo odstopno izjavo dosedanjega ministra Danijela Bešiča Loredana so napovedali še, da bodo področje skrajševanja čakalnih dob obravnavali v sklopu celovite prenove zdravstvenega sistema. Kakšni ukrepi se obetajo po ministrovem odhodu, še ni znano.
Polemike o napotitvah so se sicer vrstile že v predpandemskem obdobju. Posebej veliko razburjenja je leta 2018 leta zanetil poskus kaznovanja zdravnikov za napačno napotovanje. Na ministrstvu za zdravje so takrat izpostavljali prav dogajanje v revmatologiji, kjer specialisti ob velikem številu napotitev niso zmogli opraviti dovolj pregledov. Do preverjanja napotitev pa so bili kritični v zdravniški zbornici, kjer so opozorili, da bi lahko v strahu pred kaznijo zdravniki spregledali znak katere od hudih bolezni.
