V svojih poslanicah so državljane spomnili na pomembnost slovenskega jezika in kulture ter opozorili na vlogo slovenščine v prihodnosti.
Pirc Musar: Naj nas ta praznik navdihuje, da bomo svoj jezik, kulturo in skupno dediščino spoštovali
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v poslanici ob današnjem dnevu reformacije poudarila pomen slovenskih protestantov za razvoj slovenskega jezika in kulture. Spomnila je na posameznike, ki so v 16. stoletju s svojim delovanjem na verskem področju odločilno zaznamovali tudi razvoj slovenskega jezika in kulture. Posebej je izpostavila Jurija Dalmatina, ki je prvi v slovenščino prevedel celotno Sveto pismo.
Kot je poudarila, je njegov prevod z jezikovnim bogastvom pustil trajen pečat v slovenski kulturni dediščini. Dalmatinova Biblija je skupaj z Bohoričevo slovnico po predsedničinih besedah tlakovala pot slovenskemu knjižnemu jeziku in prihodnjim rodovom zapustila dragoceno sporočilo o moči, lepoti in izrazni bogatosti slovenščine.
Delo slovenskih protestantov je tako pomembno prispevalo k oblikovanju slovenskega jezika, ki narod povezuje in določa. Prav jezik je Slovencem omogočil, da so skozi burna stoletja evropske zgodovine obstali kot narod z lastno identiteto, kulturo in izročilom, je še poudarila Pirc Musar.
Ob prazniku je državljanom čestitala in izrazila željo, da bi jih dan reformacije navdihoval k spoštovanju in ohranjanju skupne dediščine. »Naj nas ta praznik navdihuje, da bomo svoj jezik, kulturo in skupno dediščino spoštovali, negovali in ohranjali tudi za prihodnje rodove,« je sklenila.
Janša: Reformacija nas je postavila na evropski zemljevid kulturnega in duhovnega ustvarjanja
»Lubi Slovenci! S temi besedami je Primož Trubar pred skoraj petimi stoletji nagovoril naš narod. V času, ko Slovenija še ni obstajala kot država, je slovenska beseda že povezovala ljudi v skupnost, ki je skozi stoletja kljubovala tujim oblastem in poskusom potujčevanja ter ohranila svojo identiteto, svoj jezik in svojo neomajno zavest o lastni samobitnosti,« je v poslanici zapisal premier Janez Janša.
Ob prazniku je poudaril, da je reformacija slovenski narod postavila na evropski zemljevid kulturnega in duhovnega ustvarjanja. »Nismo bili več zgolj opazovalci velikih sprememb, ki so preoblikovale našo celino, temveč njihovi soustvarjalci,« je dodal.
Spomnil je, da smo najprej dobili slovensko knjigo, »stoletja pozneje smo si izborili še slovensko državo.« Med obema zgodovinskima mejnikoma je, kot je izpostavil Janša, dolga pot naroda, ki je kljub vsem preizkušnjam ohranil svoj jezik in svojo identiteto.
»Reformacija je bila eden prvih velikih korakov na poti stoletnega hrepenenja po svobodi, osamosvojitev pa je bila veličastna izpolnitev zgodovinskih sanj,« je zapisal.
Ob tem je dodal, da smo kot štirinajsti narod v Evropi dobili celoten prevod Svetega pisma, kot osmi pa moderno slovnico. Številni drugi evropski narodi po njegovih besedah takrat še niso imeli primerljivih dosežkov v razvoju svojega knjižnega jezika.
»To ni bil le kulturni dosežek, ampak dokaz, da slovenska beseda zmore izraziti najvišje misli svojega časa in da slovenski narod pripada veliki evropski družini narodov. Z deli Trubarja, Dalmatina, Bohoriča in drugih reformatorjev so bili tako položeni temelji narodne zavesti, ki je stoletja pozneje dozorela v odločitvi za samostojno Slovenijo,« je zapisal.
Stevanović: Reformacija slovenskemu človeku približala znanje
Reformacija je slovenskemu človeku približala znanje in možnost samostojnega razumevanja sveta, slovenskemu jeziku pa dala trdnost, na kateri se je razvijala narodna zavest, pa je v poslanici zapisal predsednik državnega zbora Zoran Stevanović. Dan reformacije sega dlje od spomina na to obdobje in govori o vrednosti besede danes, je dodal.
Spomnil je na Trubarjevi knjigi Katekizem in Abecednik, s katerima je slovenščina »stopila na pot knjižnega jezika ter dobila moč povezovanja, ohranjanja spomina in utrjevanja zavesti o tem, kdo smo«. Ob tem je še dodal, da je beseda postala dostopnejša, znanje širše, človekova presoja pomembnejša, s tem pa se je krepila tudi zavest skupnosti, ki zna povedati, kdo je in kako želi oblikovati svojo prihodnost.
Po njegovih besedah govori o vrednosti besede danes, o kakovosti javnega dialoga in o odgovornosti, s katero sprejemamo odločitve, ki bodo segale v prihodnost.
»Prva slovenska knjiga je odprla pot jeziku, jezik je pomagal ohraniti narod, narod pa je ustvaril državo. Danes je na nas, kakšno prihodnost ji bomo dali,« je sklenil Stevanović.
Lotrič: Spoštovanje besede nas povezuje z odgovornostjo do ljudi in njihovega spomina
Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je opozoril, da nas dan reformacije nas spominja na moč besede, znanja in neustrašnosti ter da so slovenski reformatorji s prvimi tiskanimi knjigami v slovenskem jeziku postavili temelje knjižnega jezika ter utrdili zavest o skupnosti, ki je kasneje privedla do samostojne države.
Dodal je, da nas dediščina reformatorjev zavezuje, da slovenščino negujemo, spodbujamo izobraževanje ter ohranjamo prostor za svobodno in kritično misel. »Tudi v dobi interneta knjiga ostaja dragocen prostor zbranosti, poglobljenega razmisleka in razumevanja drugega. Branje nam pomaga presojati informacije in oblikovati lastna stališča,« je zapisal v poslanici.