Pobudniki referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja pod vodstvom Aleša Primca so zbrali zadostno število podpisov za razpis referenduma. Za to so potrebovali najmanj 40.000 podpisov, po Primčevih besedah pa so jih zbrali več kot 43.000.
V zadnjem tednu, ko je bilo zbiranje še mogoče, je k oddaji podpisa pozvalo sedem verskih skupnosti: Katoliška cerkev, Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi, Islamska skupnost v RS, Judovska skupnost Slovenije, Makedonska pravoslavna cerkev, Srbska pravoslavna cerkev in Binkoštna cerkev. Uzakonjanje možnosti samomora s pomočjo bi po njihovem prepričanju vodilo v nevarno razlikovanje med vrednim in nevrednim življenjem ter v odstop od skrbi za ranljive.
Volilci so se sicer o pravici do prostovoljnega končanja življenja že izrekli, na lanskem posvetovalnem referendumu. Ureditev omenjene pravice je takrat podprlo 54,89 odstotka volilcev, 45,11 odstotka jih je glasovalo proti.
Primc: referendum naj poteka skupaj z državnozborskimi volitvami
Pobudniki imajo po izteku roka za zbiranje podpisov sedem dni za vložitev podpisov v Državi zbor. V vmesnem času ima po besedah Primca vlada čas, da sama razveljavi čas, da razveljavi zakon. V nasprotnem primeru bodo, tako Primc, podpise vložili naslednji petek. Primčevo zahtevo sicer lahko izpolni le DZ, na pa vlada.
Primc predlaga tudi, da DZ referendum skliče skupaj z državnozborskimi volitvami, s čimer bi prihranili denar. Če ta predlog ne bo upoštevan, "potem je celotna odgovornost za stroške referenduma na vladi", je dodal.
Po vložitvi s podpisi podprte zahteve volivcev in če je ta popolna, ima nato DZ še sedem dni časa, da z odlokom razpiše referendum. Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot trideset dni in ne več kakor leto dni. Glede na roke bi referendumsko odločanje o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja lahko sledilo najhitreje v drugi polovici novembra. Datum, ki bo oddaljen več kot 45 dni, pa mora DZ potrditi z dvotretjinsko večino navzočih poslancev.
Na vprašanje, ali je dvotretjinska večina v DZ mogoča, pa je dejal: "Mislim, da je to stvar razuma in da je odgovorna politika tista, ki ne pelje ljudi vsake dva, tri mesece na volišča."
Glede tega, da je uzakonitev pomoči pri prostovoljnem končanju življenja enkrat že dobila podporo volivcev, je Primc dejal, da je bila takrat večina zelo tesna, fokus tedanje referendumske kampanje pa je bil na evropskih volitvah in še dveh drugih referendumih. Poleg tega pa nismo imeli zakona, za katerega bi lahko kot sedaj rekli, "da je poln manipulacij, možnosti zlorab in v resnici srhljiv".
Podpora Primcu tudi v nekaterih strankah in Združenju starih staršev
Sam verjame v uspeh referenduma, saj se je ob zbiranju podpisov zgradila močna terenska mreža, pri zbiranju podpisov pa so pomagale tudi stranke SDS, NSi in SLS, je navedel. Spomnil je tudi na nasprotovanje zakonu verskih skupnosti, zdravniških organizacij ter civilne družbe.
Zadovoljstvo z zbranimi podpisi je izrazila tudi predsednica Združenja starih staršev Metka Zevnik, ki vladi in poslancem predlaga, naj sprejmejo zakon o paliativni oskrbi, kamor bo vključena tudi gradnja hospicev. To je po njenih besedah nujno, da se ljudem, ki nimajo svojcev, ki bi zanje lahko poskrbeli, ponudi dom in zdravniško oskrbo, da lahko tam dostojno umrejo.
