»Podobno kot je bilo po požaru na Krasu pred dvema letoma premalo narejenega pri gradnji protipožarnih presek, je bilo po lanskoletnih poplavah premalo narejenega pri urejanju hudourniških območij. Veliko sredstev je bilo namenjenih za urejanje vodotokov, premalo pa za urejanje hudourniških območij, se pravi čiščenje hudournikov in gradnjo novih pregrad, kar je posledica pomanjkanja gozdarske stroke,« je pojasnila Nike Krajnc, direktorica Gozdarskega inštituta Slovenije. Ob tem je poudarila, da bi morala država poskrbeti, da bi se problematika na hudourniških območjih lahko učinkoviteje reševala tudi v zasebnih gozdovih.

S konkretnimi podatki o tem, kaj je bilo na področju urejanja hudournikov konkretno postorjenega v zadnjem letu, potem ko so bili ob poplavah nekateri deli države zaradi zanemarjenih hudourniških območij bistveno bolj prizadeti od nižinskih predelov, Krajnčeva ni seznanjena.