Omenjene kandidate je DZ v imenovanje po posvetovanjih s poslanskimi skupinami predlagala predsednica republike Nataša Pirc Musar.
Kandidatka za varuhinjo človekovih pravic Drenik Bavdek, ki jo je predsednica predlagala po ponovljenem razpisu oktobra lani, je pri Varuhu trenutno pomočnica vodje centra za človekove pravice. Doktorica pravnih znanosti in docentka za ustavno in mednarodno pravo je v dosedanji karieri zasedala več uglednih funkcij s področja varstva človekovih pravic.
Širši javnosti je sicer najbolj znana iz prisluškovalne afere, zaradi katere je Hrvaška pred leti izstopila iz arbitraže s Slovenijo in zaradi katere tudi ne priznava arbitražne sodbe o meji med državama. A je arbitražno sodišče v Haagu tedaj presodilo da njeno ravnanje ni vplivalo na nadaljnje delo sodišča. Kot so tudi danes pojasnili v uradu predsednice, pa je kandidatka sprejela odgovornost in posledice za svoje ravnanje.
Potrebni glasovi še niso zagotovljeni
Predsednica pred glasovanjem v DZ ugotavlja, da Drenik Bavdek uživa najširšo podporo izmed vseh kandidatov, čeprav 60 poslanskih glasov še nima vnaprej zagotovljenih. Če jo bo NSi podprla tudi na seji DZ prihodnji torek, se ji torej nasmiha zadostna podpora.
Imenovanje varuha človekovih pravic, ki za izvolitev potrebuje tudi podporo dela opozicije, ima v tem mandatu sicer dolgo brado. Sprva si je predsednica prizadevala pridobiti podporo za pravnico Katarino Bervar Strnad, ki ni uživala zadostne podpore. Nato pa je v DZ posredovala predlog za imenovanje dosedanje varuhove namestnice Dijane Možina Zupanc, a s kandidatko ni uspela.
Institucija Varuha pa brez vodstva s polnim mandatom ostaja od februarja lani, ko se je mandat iztekel dotedanjemu varuhu Petru Svetini. Vodenje je začasno prevzel eden od namestnikov Ivan Šelih. Se je pa v tem času zvrstilo več opozoril o posledicah takšnega stanja, ki bi lahko ogrozilo status A po Pariških načelih, otežuje pa tudi imenovanje namestnikov varuha.
Manj zapletov pri ustavnem sodišču
Manj zapletov je bilo pri predlaganih kandidatih za ustavne sodnike. Ti bodo v primeru imenovanja spomladi nasledili ustavne sodnike Mateja Accetta in Klemna Jakliča, ki se jima mandat izteče 26. marca, ter Rajka Kneza, ki bo mandat sklenil 24. aprila.
Predsednica republike je sprva za tri nove ustavne sodnike predlagala Tamaro Kek, ki deluje na področju davčnega in gospodarskega prava, Marka Starmana, ki deluje na področju varstva narave, okolja in prostora, ter Barbaro Kresal, ki deluje na področju delovnega prava. V preteklem tednu pa je sporočila, da predlog za imenovanje slednje nima zadostne podpore za izvolitev, zato namesto nje poslancem v izvolitev predlaga vodjo specializiranega in kazenskega oddelka na ljubljanskem okrožnem sodišču Cirila Keršmanca.
Kandidati za ustavne sodnike na tajnem glasovanju v DZ potrebujejo absolutno večino, kar pomeni, da za njihovo izvolitev zadostuje že podpora koalicije. Aktualna koalicija bo, če ob glasovanju v DZ ne bo nobenih presenečenj, v tem mandatu zagotovila glasove za imenovanje skupno šestih od devetih ustavnih sodnikov.
Za predlagane tri kandidate za ustavne sodnike je torej na MVK glasove prispevala tudi NSi, članov MVK iz vrst SDS pa na seji ni bilo.
Po dolgotrajnih usklajevanjih pa sta tudi prvak največje vladne stranke Gibanje Svoboda Robert Golob in predsednica Pirc Musar pretekli teden sporočila, da sta urad predsednice in koalicija glede imenovanj vseh kandidatov, tudi kandidata za guvernerja Banke Slovenije Primoža Dolenca, usklajena.