V osnovnih šolah se bo konec marca začelo nacionalno preverjanje znanja (NPZ). Preizkuse bodo vsi učenci v državi opravili na isti dan in ob enakih pogojih: pri preverjanju istega predmeta bodo torej reševali enake naloge, ki so jih predmetni strokovnjaki pripravili v sodelovanju z ekipo za sestavljanje preizkusov znanja.
Čeprav na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje in državnem izpitnem centru izpostavljajo, da namen NPZ ni ocenjevanje znanja učencev, ampak predvsem primerjava z dosežki vrstnikov na šoli in v državi, pa otroci, njihovi starši in mnogi šolniki priznavajo, da se je pred opravljanjem preizkusov težko izogniti pritisku v želji po doseganju dobrih rezultatov.
Da je priprava na NPZ pomembna, nenazadnje poudarjajo tudi v nekaterih založbah: z namenom olajšati učenje in okrepiti samozavest otrok pred preizkusom že leta zanje pripravljajo posebne vadnice.
Strah šolnikov je bil odveč
Osvežitve zakona o osnovni šoli so v osnovnošolski prostor prinesle pomembne spremembe tudi na področju NPZ. To je od lani vnovič obvezno tudi za tretješolce, dosežki devetošolcev pa lahko na srednjih šolah, kjer število kandidatov presega število vpisnih mest, vplivajo tudi na vpis. Spremembe so bile uvedene tudi v prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom: v 6. in 9. razredu je NPZ po novem obvezno. NPZ od lani ne glede na to, kdaj so se vključili v osnovno šolo v Sloveniji, obvezno opravljajo tudi devetošolci priseljenci iz drugih držav.
Za devetošolce, ki so lani opravičeno manjkali na NPZ in so rezultat potrebovali za vpis v srednjo šolo, je bil dosežek na NPZ izračunan kot mediana dosežkov učencev, ki so imeli pri določenem predmetu enako število točk iz zaključnih ocen v sedmem, osmem in devetem razredu. Glede tega je NPZ porajal pomisleke o pravičnosti sistema: na nekaterih šolah so se namreč bali špekulacij učencev z opravičili.
Po besedah predsednika državne komisije za vodenje NPZ dr. Janeza Vogrinca je bila bojazen učiteljev in ravnateljev odveč: taktiziranj učencev namreč ni bilo veliko, število neudeleženih se je v 9. razredu dejansko pri vseh predmetih prepolovilo. Pri NPZ iz matematike je manjkalo 476 učencev, pri čemer jih je več kot tri četrtine manjkalo zaradi bolezni, poškodbe oziroma drugih upravičenih razlogov, 15,8 odstotka učencev pa je manjkalo zaradi neupravičene odsotnosti. Zelo podobno je bilo tudi pri slovenščini: manjkalo je 447 učencev, od tega 15,2 odstotka zaradi neupravičene odsotnosti.
Skupaj je bilo treba izračunati mediano za 445 učencev, vendar je treba odšteti 141 učencev, ki so opravili osnovno izobraževanje v tujini in bi v vsakem primeru potrebovali nadomestni izračun.
Največje razlike v znanju angleščine
Janez Vogrinc je ob predstavitvi poročila o lanskih rezultatih NPZ poudaril, da neposredna primerjava dosežkov v posameznih letih ni metodološko korektna in da se znanja različnih generacij, ki opravljajo različne preizkuse, ne da primerjati med seboj.
Povprečni dosežek pri slovenščini je bil predlani, ko so tretješolci NPZ pisali še prostovoljno, 53 odstotkov točk, lani pa približno 47 odstotkov točk. Pri matematiki je bil predlani povprečni dosežek celotne generacije 53, lani pa skoraj 56 odstotkov točk. Tudi v 6. razredu so bili povprečni dosežki primerljivi s povprečnimi dosežki preteklih let: pri slovenščini so znašali približno 48, pri matematiki 52, pri angleščini skoraj 61, pri nemščini pa približno 50 odstotkov točk. V 9. razredu je bil pri slovenščini povprečni dosežek skoraj 63, pri angleščini skoraj 62, pri matematiki pa približno 53 odstotkov točk.
Kot tretji predmet so učenci lani opravljali NPZ iz geografije, biologije in športa. Najvišji povprečni dosežek, 55 odstotkov točk, je bil zabeležen pri športu, najnižji pa pri geografiji, 44,5 odstotka točk.
Predsednik državne komisije za vodenje NPZ je pojasnil, da vsako leto največji standardni odklon (v 6. in 9. razredu) zabeležijo pri angleščini, kar pomeni, da so razlike v znanju učencev pri tem predmetu največje. Glede primerjave lanskih dosežkov učencev s posebnimi potrebami (tistih, ki imajo prilagoditve, a ne pri NPZ) z vrstniki brez posebnih potreb je Janez Vogrinc povedal, da so učenci s posebnimi potrebami nižje dosežke dosegali pri vseh predmetih; pri slovenščini so denimo dosegli 70 odstotkov povprečne uspešnosti. Večje razlike so bile zabeležene tudi pri NPZ v nižjem izobrazbenem standardu.
Skrb zbujajoče napake učiteljev
Ob pomislekih nekaterih članov strokovnega sveta za splošno izobraževanje glede morebitne prevelike usmerjenosti učencev in učiteljev na rezultate NPZ in posledično izpuščanje osvajanja standardov znanja, je Vogrinc izpostavil, da NPZ, še posebej v 3. in 6. razredu, še vedno ohranja formativno vlogo. Dejal je, da podatki za devetošolce kažejo, da se je lani precej povečal odstotek učencev, ki so pisali NPZ, ne le pri učnem jeziku in matematiki, ampak tudi pri tretjem predmetu, kar je izredno pozitivno.
»Pomisleki učiteljev in ravnateljev, da devetošolci NPZ ne jemljejo dovolj resno, so bili odveč. Marsikdo je dvomil tudi o smiselnosti NPZ iz tretjega predmeta, ki ni obvezen, a podatki za lansko leto kažejo, da se je število učencev, ki so se prostovoljno udeležili NPZ iz tretjega predmeta, bistveno povečalo. Razveseljivo je tudi, da se je število neudeleženih devetošolcev pri NPZ pri vseh predmetih prepolovilo,« je zadovoljen Janez Vogrinc.
Kot je povedal, so bili povprečni dosežki v 9. razredu najvišji pri slovenščini, medtem ko pri ostalih predmetih ni opaziti bistvenih odstopanj glede na povprečne dosežke v preteklih letih. Podobno je v šestem razredu, kjer povprečni dosežki prav tako ne odstopajo bistveno.
Presenetljivo pri devetošolcih pa je število poizvedb, ki je močno poraslo (oziroma se je podvojilo) tako pri slovenščini kot pri matematiki. To po mnenju Janeza Vogrinca pomeni, da so učenci in njihovi starši bolj zainteresirani za dosežek pri NPZ: »To je seveda pozitivno, saj nakazuje na bistveno bolj resen odnos do NPZ, skrb pa zbuja število poizvedb, ki so bile pozitivno rešene.«
Vogrinc je pojasnil, da je bilo pri slovenščini pozitivno rešenih kar 67,8 odstotka vlog, kar pomeni, da so naknadno ugotovili, da so učitelji pri vrednotenju naredili napako. Pri matematiki je bil delež pozitivno rešenih vlog še višji: 72,8 odstotka. Skupaj je bilo pri slovenščini 3162 poizvedb, pri matematiki pa 1643.