Od letošnje jeseni bo za vse otroke do šestega meseca dostopna neposredna zaščita pred respiratornim sincicijskim virusom (RSV). Otroci, rojeni v času sezone tega virusa, bodo zaščito z dolgo delujočimi monoklonskimi protitelesi prejeli v porodnišnici. Za tiste, ki bodo rojeni zunaj sezone in bodo mlajši od šestih mesecev, bo zaščita na voljo pri izbranem pediatru.
Ta možnost bo predvidoma dostopna od oktobra ali novembra, so nam sporočili z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Dolgo delujoča monoklonska protitelesa proti RSV v 84 odstotkih preprečijo težji potek bolezni pri dojenčkih v prvih mesecih življenja, zaradi katerega je potrebno bolnišnično zdravljenje, so pojasnili na NIJZ. Zaščita traja do šest mesecev, so pristavili. Tudi prebolela okužba ne pusti dolgotrajne imunosti, posameznik se lahko z RSV okuži večkrat. Nekateri otroci lahko zbolijo kljub prejemu dolgo delujočih monoklonskih protiteles, vendar okužba v večini teh primerov poteka blažje, so poudarili.
V čem se protitelesa razlikujejo od cepiv?
V javnem zdravstvu bo ostala tudi dosedanja možnost zaščite. Dojenčki nosečnic, ki so se cepile proti RSV, so v tem primeru zaščiteni prek matere. Na NIJZ zagotavljajo, da sta obe zaščiti, torej posredna v nosečnosti ali neposredna po otrokovem rojstvu, varni in primerljivo učinkoviti.
Pri dolgo delujočih monoklonskih protitelesih otrok injekcijo prejme v mišico. Kljub uporabi injekcij dolgo delujoča monoklonska protitelesa niso cepivo. »Cepiva spodbudijo imunski sistem in ga naučijo, da sam ustvari zaščitna protitelesa, pri dolgo delujočih monoklonskih protitelesih pa otrok prejme že pripravljena protitelesa, ki zagotavljajo neposredno zaščito,« so razliko razložili na NIJZ. Za otroke, mlajše od šest mesecev, bo zaščita brezplačna. Neželeni učinki – najpogostejši so bolečina, rdečina, oteklina na mestu injiciranja ter izpuščaj – so običajno blagi in hitro izzvenijo, na NIJZ navajajo na svoji spletni strani.
Okužbe, ki lahko privedejo do dihalne stiske
RSV je zelo pogost in nalezljiv virus, ki lahko povzroči resne okužbe dihal, ugotavljajo. Ker so lahko zanje smrtno nevarne, za vse dojenčke priporočajo zaščito bodisi s cepljenjem nosečnic bodisi z dolgo delujočimi monoklonskimi protitelesi. »Dojenčki imajo še zelo ozke dihalne poti. Okužba z RSV lahko povzroči vnetje, ki lahko dodatno zoži ali celo zapre drobne dihalne poti pri dojenčkih in tako privede do dihalne stiske,« ugotavljajo na NIJZ. Poleg tega imunski sistem dojenčkov še ni popolnoma razvit, so spomnili, zato zanje okužbe predstavljajo večjo nevarnost kot pri večjih otrocih in odraslih.
Spomnimo, na NIJZ so tovrstno širitev nacionalnega programa cepljenja in zaščite z zdravili predlagali v sodelovanju s sekcijo za primarno pediatrijo Slovenskega zdravniškega društva. Pediatri so izpostavljali občutno zmanjšanje bolnišničnih zdravljenj v Franciji, Španiji in drugih državah, ki so se že odločile za univerzalen dostop najmlajših do takšne zaščite. Aktualni program cepljenja in zaščite z zdravili, ki je odprl pot do skorajšnje neposredne zaščite dojenčkov, je bil sprejet letos spomladi. Že obstoječe možnosti zaščite večina dojenčkov ni bila deležna, po lanskih ocenah je bila proti RSV v Sloveniji namreč cepljena le vsaka peta nosečnica.
Obet: za več kot polovico manj hospitalizacij
V slovenskem zdravstvu vsako sezono zaradi RSV hospitalizirajo več sto, v zadnji sezoni celo več kot 500 otrok, mlajših od enega leta, je opozorila pediatrinja in infektologinja Tatjana Mrvič iz službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb UKC Ljubljana. Največkrat se to zgodi v prvih šestih mesecih otrokovega življenja. Približno 70 do 90 odstotkov dojenčkov, ki ob RSV potrebujejo bolnišnično zdravljenje, je sicer zdravih in donošenih otrok brez znanih dejavnikov tveganja. Strategije, usmerjene zgolj v skupine s posebno visokim tveganjem, tako ne morejo preprečiti večine hospitalizacij, ugotavlja Tatjana Mrvič.Če bo v Sloveniji v prihodnje dosežena zelo visoka precepljenost nosečnic ali zaščitenost populacije dojenčkov z dolgo delujočimi monoklonskimi protitelesi, lahko pričakujemo pomembno zmanjšanje bremena RSV v Sloveniji, menijo v največji bolnišnici. Na podlagi rezultatov kliničnih raziskav in izkušenj držav, ki so že uvedle univerzalne programe zaščite, je po besedah Tatjane Mrvič realno mogoče pričakovati zmanjšanje hospitalizacij za več kot polovico, ob zelo visoki precepljenosti nosečnic oziroma zaščiti dojenčkov pa tudi do okoli 70 odstotkov in več na populacijski ravni. »Poleg zmanjšanja števila hospitalizacij pričakujemo tudi manj obiskov urgentnih ambulant, manj bronhiolitisov in pljučnic ter manj obremenitev pediatričnih oddelkov v času zimskih epidemij RSV,« je naštela.