Četudi bo infrastrukturni minister našel dodatnih 15 milijonov evrov za sončne elektrarne, ta denar še ne bo prinesel novih subvencij, saj v Eko skladu ne premorejo dovolj denarja in kadrov niti za obdelavo vlog iz prejšnjega poziva. Prav tako vlada s tem ne bo rešila naraščajočih težav s priklapljanjem v omrežje.
Potem ko so slovenska gospodinjstva sredi energetske krize ostala brez subvencij Eko sklada za sončne elektrarne, je infrastrukturni minister Jernej Vrtovec te dni napovedal, da bo vlada za ta ukrep zagotovila dodatna sredstva. »V četrtek bo na vladi nov program podnebnega sklada in 15 milijonov evrov dodatnega denarja za subvencije za fotovoltaiko,« je v ponedeljkovem predvolilnem soočenju na Pop TV dejal Vrtovec.
Minister je dodatna sredstva za subvencioniranje malih sončnih elektrarn napovedal že pred enim mesecem – takoj po objavi Eko sklada, da so jim zaradi izjemno povečanega povpraševanja v treh mesecih pošla že vsa sredstva in da so poziv zato primorani zapreti. A po prvotni Vrtovčevi obljubi o dodatnem denarju in novem pozivu so se na infrastrukturnem ministrstvu zavili v molk. Vse do danes niso odgovorili na vprašanje, kdaj bodo spet na voljo subvencije za sončne elektrarne. Še v ponedeljek, torej isti dan, ko je Vrtovec v večernem soočenju napovedal 15 milijonov evrov za sončne elektrarne, nam na infrastrukturnem ministrstvu glede objave novega poziva za subvencije niso znali povedati nič konkretnega. »V zvezi z razpisom Eko sklada vam lahko odgovorimo le, da je v tem trenutku težko napovedati, kdaj točno bo objavljen javni razpis, ker postopki in dogovori še potekajo,« so se izgovorili.
Manjka jim denarja in zaposlenih
Težava je v tem, da dodatna sredstva, o katerih govori minister Vrtovec, sama po sebi še ne pomenijo novega poziva in novih subvencij. Na Eko skladu namreč pravijo, da naj bi dodatna sredstva res dobili, vendar hkrati dodajajo, da bodo morali večino teh sredstev porabiti za financiranje že prejetih vlog na nedavno zaprtem pozivu. Čeprav so poziv zaprli že v začetku marca, so namreč na Eko skladu zgolj do marca prejeli več kot 8200 vlog, kar je več kot v celotnem lanskem letu. Sredstva, ki jih imajo trenutno na voljo, so medtem bistveno nižja od sredstev, ki so jih ob manjšem številu vlog razdelili lani – na marca letos zaprtem pozivu je bilo razpisanih za tri milijone evrov sredstev, medtem ko so lani razdelili slabih 12 milijonov evrov.
Poleg tega, da bodo morali večino dodatnih sredstev porabiti za prejšnji poziv, na Eko skladu opozarjajo, da objavo novega poziva v letošnjem letu onemogočajo tudi kadrovske težave. Še več: na Eko skladu ocenjujejo, da brez dodatnih zaposlitev novega poziva v tem letu sploh ne bo mogoče objaviti, saj bodo s trenutno kadrovsko zasedbo leto dni potrebovali samo za obravnavo že prejetih vlog. »Ministrstva opozarjamo že ves čas, saj vsako leto dobimo več vlog, vendar posluha za povečanje števila delovnih mest ni,« poudarjajo na Eko skladu. Ob tem so postregli s podatki, ki kažejo, da se je od leta 2016 do lani število vseh vlog, ki jih prejmejo, več kot potrojilo, samo lani so prejeli za tretjino več vlog kot leto prej.
Kaj ti bo subvencija
brez priključitve
Dodatna težava pri postavljanju malih sončnih elektrarn je prešibko distribucijsko omrežje. Tudi če bi na ministrstvu poiskali še veliko več sredstev – toliko, da bi lahko poleg kritja primanjkljaja dejansko odprli nov poziv s subvencijami za sončne elektrarne in kadrovsko okrepili Eko sklad – številna slovenska gospodinjstva še vedno ne bi mogla ne do subvencije ne do sončne elektrarne. Zakaj? Eden od pogojev za pridobitev Eko skladove subvencije je namreč soglasje za priklop sončne elektrarne na omrežje, pridobitev teh soglasij pa je vse težja. Prvič, ker se s povečanim številom vlog in pomanjkanjem kadrov soočajo tudi elektrodistributerji, kar postopke pridobivanja soglasij podaljšuje. In drugič, ker zaradi prešibkega elektroenergetskega omrežja malih sončnih elektrarn marsikje sploh ni več mogoče priklapljati.
Kot smo v Dnevniku že pisali, elektrodistribucijska podjetja poročajo, da so prisiljena zavračati vse več vlog investitorjev, večino soglasij, ki jih odobrijo, pa izdajo za manjšo proizvodno moč od želene. Na Sodu medtem ocenjujejo, da bodo morali v prihodnje zaradi prešibkega omrežja zavrniti približno 15 do 20 odstotkov vseh priključitev. Petini potencialnih investitorjev torej morebitne dodatne subvencije ne bodo pomagale, če pa svoje sončne elektrarne sploh ne bodo mogli priključiti oziroma postaviti. Ob tem kaže spomniti še, da je vlada to težavo letos še poglobila, s tem ko je s trimesečno zamrznitvijo omrežnine onemogočila vse nenujne investicije v elektroenergetsko omrežje.
