Ministrstvo za zdravje je informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik poslalo prošnjo, da se opredeli do možnosti uvedbe sledenja posameznikom s telefonsko aplikacijo. Iz povzetka prošnje na spletni strani informacijske pooblaščenke je razvidno, da želi ministrstvo z aplikacijo omejevati gibanje oseb, okuženih z novim koronavirusom. Aplikacija bi namreč vsebovala določen radij gibanja posameznika, ki je še dopusten.
Mojca Prelesnik je odgovorila z nezavezujočim mnenjem, v katerem opozarja, da sta vprašljiva tako zakonitost kot učinkovitost aplikacije. Na ministrstvu navajajo, da je predlog za aplikacijo podala zdravstvena stroka, ki meni, da je ta nujna za varovanje zdravja vseh prebivalcev Slovenije, vendar nam z ministrstva včeraj niso sporočili, kateri strokovnjaki so se zavzeli zanjo. Premier Janez Janša je v torek poudaril, da je nadzor nad okuženimi pogoj za sprostitev nekaterih ukrepov. Izpostavil je omejitev gibanja med občinami, ki je organizacije s področja zdravstva niso podprle, po njegovem pa se je izkazala za učinkovito.
Včeraj je informacijska pooblaščenka tudi znova opozorila na spornost omejevanja vstopa v trgovine. Vlada je v četrtek odlok dopolnila tako, da morajo starejši od 65 let varnostniku pokazati osebno izkaznico, a po mnenju informacijske pooblaščenke je ta še vedno tako nejasen, da ga sploh ni mogoče zakonito izvajati.
Vprašljiva učinkovitost
Ministrstvo za zdravje predvideva, da za namestitev aplikacije na telefon posameznika ne bi bila potrebna odredba sodišča. Namestili bi si jo tisti, ki bi jim bila odrejena karantena ali izolacija. Odločbe o karanteni podpisuje minister za zdravje Tomaž Gantar na predlog Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), odločbe o izolaciji pa osebni zdravnik, NIJZ ali območni zavod za zdravstveno varstvo. »Aplikacija bi bila aktivna 14 dni z možnostjo podaljšanja na podlagi zdravnikove presoje, da je oseba še kužna,« dopis ministrstva povzema informacijska pooblaščenka. Zajemala bi zgolj podatke o lokaciji, ti pa bi se po izteku obdobja karantene oziroma izolacije uničili.
Iz dopisa ministrstva ni razvidno, kdo bi podatke upravljal, kje in kako bi se hranili ter kako bi bilo zagotovljeno brisanje, opozarja informacijska pooblaščenka. Poleg tega ni jasna tehnološka izvedba sledenja posameznikom in kakšni podatki bi se sploh zbirali. Ministrstvo namreč navaja, da bi bila aplikacija namenjena tudi komunikaciji, saj naj bi omogočala enostaven stik z zdravnikom.
Že iz tega, kar je ministrstvo razkrilo, pa je mogoče podvomiti o učinkovitosti predlagane rešitve. Informacijski pooblaščenki se je vprašanje smiselnosti aplikacije postavilo že zato, ker mora imeti posameznik po zakonu možnost, da namestitev zavrne brez pravnih posledic. Skrbi jo tudi natančnost merjenja lokacije, na primer znotraj stanovanjskega bloka, ter dejstvo, da nimajo vsi prebivalci Slovenije mobilnih telefonov oziroma lahko dom zapustijo brez njega. »Hitenje z razvojem tehničnih rešitev pogosto povzroči varnostne pomanjkljivosti, zaradi katerih so lahko podatki izpostavljeni nepooblaščenim vpogledom,« je še opozorila. Ministrstvu je toplo priporočila, naj glede na invazivnost zakonsko predpisane aplikacije razmišlja o sorazmernosti ter sledi Evropski uniji in njenim članicam. »Iz priporočil evropske komisije ni razvidna strokovna podpora aplikacijam za nadzor nad upoštevanjem odrejene karantene,« opozarja Mojca Prelesnik.
Sporno omejevanje nakupov
Informacijska pooblaščenka nima pripomb samo k vladnim nameram, ampak tudi k že veljavnim ukrepom. Včeraj se je ponovno opredelila do časovnih omejitev nakupovanja, saj ji ljudje v zvezi s tem še vedno pošiljajo vprašanja, izražajo zaskrbljenost in opisujejo neprijetne izkušnje. Pojasnila je, da varnostniki po zakonu imajo možnost preverjati osebne dokumente – te morajo od včeraj na vhodu pokazati starejši od 65 let, ki lahko nakupujejo samo med osmo in deseto uro zjutraj ter uro pred zaprtjem trgovine. Sporno pa je, da mnogi starejši še vedno delajo in ne morejo prilagajati ure obiska trgovine in da se v praksi pogosto ne ve, do kdaj so trgovine odprte, je opozorila. Drugi problem je, da lahko skupaj s starejšimi od 65 let nakupujejo tudi »ranljive skupine«, ki pa jih vlada ne opredeljuje dovolj natančno. V odloku so sicer kot primer navedeni invalidi in nosečnice, ni pa predvideno, kako lahko varnostniki ugotovijo, ali posameznik ali posameznica pripadata tem skupinam.
