UKC Ljubljana bo začasno vodil podjetnik in član vladnega strateškega sveta za gospodarstvo Tomaž Erjavec. Erjavec, ki na čelo UKC Ljubljana prihaja po odstopu dosedanjega generalnega direktorja Marka Juga, v zdravstvu ni znano ime. Na lanskem programskem kongresu Demokratov je predstavljal vizijo preobrazbe Slovenije, pri kateri je kot ključni mehanizem prehoda na pametno upravljanje izpostavil inovacijske cone. V omenjenih conah bi lahko Slovenija hitro in varno preizkusila tudi nove modele zdravstva, je ocenil.
Svoj pogled na javni zdravstveni sistem je podrobneje ubesedil v prispevku, objavljenem v časniku Delo. »Politika se rada prepira o upravljalcih bolnišnic. To je vidno, to je politično in prinaša točke,« je ugotavljal. Preventiva je tiha, je dodal. »Njeni rezultati se pokažejo čez desetletje ali dve. A prav tam se skriva resnična reforma,« je med drugim zapisal. Reforma zdravstva se po njegovi oceni ne začne pri tem, ali bo operiral javni ali zasebni kirurg. »Začne se dvajset let prej. Pri prehrani v šolah. Pri športni kulturi. Pri sistemu, ki po 25. letu sistematično spremlja in usmerja posameznika. Pri davčnih in zavarovalniških spodbudah, ki nagrajujejo dolgoročno odgovorno vedenje,« je ocenil.
V Delu je bilo objavljeno tudi Erjavčevo razmišljanje o tem, da morajo imeti direktorji zdravstvenih ustanov pogoje, kakršne imajo menedžerji v realnem sektorju. »Z odgovornostjo mora priti avtoriteta. S tveganjem primerno plačilo. Ne zato, da bi privabili oportuniste, ampak da bi pritegnili najboljše. Tiste, ki znajo voditi ljudi, racionalizirati procese, komunicirati z javnostjo in preživeti v političnem okolju,« je poudaril. Razpis za generalnega direktorja s polnim mandatom bo glede na napovedi predsednika sveta zavoda Matjaža Trontlja objavljen v torek, 15. septembra. Trontelj je Erjavca označil kot poznavalca informacijskih rešitev. Spomnimo, v zdravstvu so pred tem kot potencialna kandidata za vlogo vršilca generalnega direktorja omenjali Jožeta Golobiča, ki je UKC Ljubljana vodil pred Markom Jugom, in Andreja Pucerja, ki je bil v preteklosti na čelu koprskega NLB Leasinga. Poznavalci so sicer dopuščali tudi možnost presenečenja.
V UKC Ljubljana so načrte, kje iskati prihranke, po pozivu z ministrstva za zdravje oddali še pred odhodom dosedanjega generalnega direktorja Marka Juga.
Nenehne sanacije
V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije so v zadnjih mesecih večkrat opozorili na pasti nenehnega varčevanja in sanacij. Finančne težave javnih zdravstvenih zavodov sicer niso samo posledica načina upravljanja zavodov, je direktorica združenja Tatjana Jevševar ugotavljala v zapisu na spletni strani združenja. Ker cene zdravstvenih storitev ne sledijo stroškom zagotavljanja zdravstvene oskrbe, so vodstva javnih zavodov vseskozi prisiljena v varčevanje, opažajo v združenju, med posledicami pa so nakopičene kumulativne izgube.
Priznane stroške dela v cenah zdravstvenih storitev bi bilo treba uskladiti z dejanskimi stroški, je izpostavila Tatjana Jevševar, pavšalne posege v cene storitev brez ustreznih strokovnih analiz pa bi bilo treba odpraviti. Med predlogi združenja je tudi prilagoditev načrtovanja programov in obračunskih pravil dejanskim potrebam prebivalstva. »Skupaj moramo poiskati način, da bodo javni zdravstveni zavodi opravljali prave storitve na pravi način,« je opozorila na potrebo po tesnem sodelovanju zavodov, ministrstva za zdravje in zdravstvene blagajne.
Tajnikar: Problem, ki ga ne bo mogoče rešiti z eno diagnozo
»Problem finančnih težav bolnišnic ni enostaven in ga ni mogoče razreševati s postavljanjem ene same diagnoze,« je jasen ekonomist Maks Tajnikar. Situacijo bi bilo treba pogledati od bolnišnice do bolnišnice, meni, izhodišče sprememb pa je vprašanje, ali posamezni zaposleni glede na svoje plačilo opravi dovolj. Enako velja za bolnišnice, meni sogovornik: vprašati bi se bilo treba, ali glede na svoje prihodke opravijo dovolj dela. V bolnišnice bi bilo treba pripeljati ljudi, ki imajo sposobnost menedžeriranja preobratov, dodaja. Tega znanja v njih trenutno primanjkuje, je ocenil.