Septembra lani je začel veljati novi zakon o medijih (ZMed-1). Zakon je prinesel nov sistem državnih pomoči medijem, jasnejša merila za dodeljevanje sredstev, možnost sofinanciranja stroškov dela v uredništvih in spodbude za digitalni prehod tiskanih medijev. Prvi konkretni preizkus tega okvira sta nedavno objavljena javna poziva ministrstva za kulturo – za sofinanciranje digitalnih naročnin in za sofinanciranje plač novinarskih delovnih mest.
Spodbuda za digitalni prehod
Prvi poziv predvideva sofinanciranje letnih digitalnih (ali kombiniranih) naročnin pri nacionalnih in regionalnih splošnoinformativnih tiskanih medijih. Država bo za to namenila 500.000 evrov, pri posameznem izdajatelju pa bo sofinancirala 70 odstotkov letne naročnine, vendar največ 30.000 evrov za regionalnega in 50.000 evrov za nacionalnega izdajatelja.
Na ministrstvu poudarjajo, da je ukrep namenjen digitalnemu prehodu in krepitvi naročniškega modela. Po njihovih ocenah 50.000 evrov zadostuje za najmanj 200 novih digitalnih naročnin na izdajatelja, skupno več kot 2000.
A ključna omejitev je, da subvencija velja zgolj za nove naročnike. Dolgoletni naročniki do nižje cene niso upravičeni, razen če sklenejo novo digitalno naročnino. Na to so opozorili tudi v Društvu novinarjev Slovenije (DNS), kjer so zapisali: »Razpis za subvencioniranje novih naročnin digitalnim medijem v višini do največ 30.000 oziroma 50.000 evrov na leto je ponesrečen. Za večje digitalne medije, katerih vsebine niso prosto dostopne, je to po informacijah DNS zgolj okoli 100 novih naročnikov na leto. Izboljšanje katerega cilja glede javnega interesa na medijskem področju bo država s tem razpisom in višino sredstev dosegla?«
V DNS se obenem sprašujejo tudi o sami logiki dotičnega ukrepa: »Sprašujemo se, zakaj bodo nagrajeni le novi naročniki, tisti, ki že leta plačujejo medijske vsebine, pa do subvencije ne bodo upravičeni. Ali pa bo prišlo celo do odpovedi naročnin in ponovnega naročanja po novi shemi?«
Plače le za nove novinarje
Drugi poziv predvideva sofinanciranje bruto plače na novo zaposlenih novinarjev za polni delovni čas, do 3000 evrov mesečno. Ministrstvo ocenjuje, da bi lahko nastalo več kot 50 novih neprekarnih delovnih mest, kar naj bi bil pozitiven premik po letih odpuščanj.
Toda tudi tu so se pojavile dileme. Razpis omogoča financiranje le novih zaposlitev, ne pa tudi ohranjanja obstoječih delovnih mest. DNS opozarja, da zakon in uredba takšne omejitve sicer sploh ne zahtevata. Po njihovem mnenju bi moral sistem omogočati sofinanciranje stroškov dela v uredništvih na podlagi merljivih kriterijev – števila zaposlenih in obsega produkcije – ter se ob izpolnjevanju pogojev avtomatično podaljševati. Tako financiranje ne bi bilo odvisno od aktualne vlade, sestave komisij ali odločitev ministrstva.
Posebej problematično se zdi, da razpis ne vsebuje varovalke pred odpuščanjem. Medij lahko zaposli tri nove novinarje in hkrati tri odpusti, če le izpolnjuje minimalni pogoj števila zaposlenih, ki znaša pet zaposlenih v tiskanih in tri v digitalnih medijih. Ministrstvo odgovarja, da so podobne sheme v drugih državah EU delovale brez večjih zlorab in da bodo učinke pozorno spremljali. Vendar kot opozarjajo v društvu, »glede na pretekle izkušnje pri nas smo ob pripravi zakona predlagali sistem, ki bi obšel tveganja, vzpostavil sofinanciranje stroškov dela v uredništvih na podlagi kriterijev, ki bi bili lahko merljivi. Ko bi medij po prvi odobritvi vstopil v sistem, bi se ta njegova pravica ob spoštovanju pogojev avtomatično podaljševala. Sofinancirala bi se predvsem produkcija medijskih vsebin. Več ko bi imel medij zaposlenih novinarjev in drugih medijskih delavcev, večjo subvencijo bi dobil. Denar se ne bi pretakal k lastnikom.«
Ključna shema – pomoč pri distribuciji tiskanih medijev – še čaka na odobritev evropske komisije, čeprav je prav distribucija ena največjih težav tiska. Prvi javni pozivi tako predstavljajo šele uvodni korak. Ali bodo pomenili dejanski sistemski premik ali zgolj omejeno finančno injekcijo, bosta pokazala njihova izvedba in dejanski učinek na uredništva.