Vlada je očitkom prisluhnila in pripravila predloge, mi pa smo o smiselnosti in učinkih ukrepov ter stroških njihovega nastanka povprašali na Ljubljanski borzi, profesorico z ljubljanske ekonomske fakultete Andrejo Cirman, nekdanjega generalnega direktorja Davčne uprave RS (Durs) Ivana Simiča in generalnega direktorja Geodetske uprave (Gurs) Aleša Seliškarja.
Davek na finančne transakcije in davek na dohodke od kapitala
Predvidoma 0,1-odstotno davčno stopnjo na vsako transakcijo bi plačevale vse finančne institucije s sedežem ali poslovno enoto v Sloveniji. Izhodiščno stopnjo obdavčitve dividend, kapitalskih dobičkov in obresti pa bi z 20 povišali na 25 odstotkov.
Ljubljanska borza: Prvi pogoj za nadaljnji razvoj in rast v podjetjih je pridobitev trajnega lastniškega kapitala. Višanje davčnih stopenj in dodatne obremenitve bodo zbiranje kapitala dodatno oteževali ali celo onemogočali. Ukrepa bosta prešla na pleča vlagateljev in bosta najverjetneje imela negativen učinek na ves kapitalski trg, okrnjena bo tudi zmožnost slovenskih podjetij in bank za pridobivanje svežega trajnega kapitala.
Andreja Cirman: V Sloveniji nimamo težav s pomanjkanjem tujih investitorjev zaradi previsokega davka od dobička, temveč ker investitor zaradi zbirokratiziranosti postopkov ne more umeščati svojih investicij v prostor v nekem razumnem času. Do dobička tako običajno sploh ne pridejo, saj jih napodimo že na meji.
Ivan Simič: Obdobje visokih zaslužkov na področjih, ki jih bosta ukrepa zajela, je za nekaj časa mimo. Zato ukrepa ne bi dosegla svojega namena in je bolje, da ostajamo pri sedanji ureditvi oziroma stopnji obdavčitve.
Uvedba četrtega davčnega razreda
V novi davčni razred bi "padli" tisti z letnimi dohodki med 70.000 in 100.000 evri, stopnja obdavčitve bi bila v razponu med 45 in 50 odstotki.
Ivan Simič: Več kot 70.000 evrov na leto (bruto 7488 evrov na mesec brez olajšav) prejema približno 11.000, nad 100.000 evri (bruto 10.780 evrov na mesec brez olajšav) pa okoli 5000 zavezancev. Ukrep je smiseln, toda meja naj bo 100.000 evrov, obdavčitev naj bo 45-odstotna.
Spremembe pri obdavčitvah motornih vozil in plovil
Vlada bi dodatno obdavčila lastnike vozil nad določeno vrednostjo, poleg tega bi povišali znesek letne dajatve za vozila s prostornino motorja 2500 ccm in več. Poleg tega bi povišali davke na večja vodna plovila, in sicer glede na njihovo dolžino in moč.
Ivan Simič: Vprašanje, kakšno reakcijo lastnikov dražjih in večjih vozil ter plovil bosta sprožila ukrepa. Skoraj 90 odstotkov vseh plovil, ki so vpisana v slovenskih registrih, predstavljajo manjša plovila. Če bo davek previsok, bodo morda lastniki plovila prodajali v tujino, novih pa ne bodo kupovali v Sloveniji. To prinaša še dodatno zmanjšanje prihodkov iz naslova DDV.
Solidarnostni davek na najdražje nepremičnine
Uvedli bi solidarnostni davek na nepremičnine, vredne več kot milijon evrov, v lasti pravne ali fizične osebe.
Aleš Seliškar: Nepremičnin, vrednih več kot milijon evrov, je pri nas zelo malo. V Sloveniji pa je nekaj več kot 6000 lastnikov nepremičnin, ki imajo v lasti več nepremičnin, katerih skupna vrednost presega milijon evrov. Podatke o vrednostih nepremičnin že imamo.
Ivan Simič: Zastavlja se vprašanja, kdo bo določal vrednost nepremičnin, Gurs, cenilci ali kdo drug. Vprašljivo je število nepremičnin v tej vrednosti. Ocenjujem, da bo s tem pobiranjem davka veliko težav sploh zaradi načina določanja vrednosti nepremičnin.
Obdavčitev nezazidanih stavbnih zemljišč
Obstoječa ureditev lastnikov zemljišč po mnenju vlade ne spodbuja k uporabi zemljišč oziroma njihovi prodaji. Stanje bi spremenili z uvedbo dodatne letne dajatve.
Aleš Seliškar: V registru nepremičnin je 250.707 parcel, ki so v celoti ali delno evidentirane kot "zemljišča za gradnjo stavb". To niso vsa nezazidana zemljišča. Finančnega učinka ni mogoče oceniti, odvisen bi bil od davčne stopnje, morebitnih olajšav ipd. Podatkov o zemljiščih stavb za zdaj še niso posredovale vse občine, zato je uporaba podatkov za zdaj nemogoča.
Ivan Simič: Za gradnjo nepremičnin se odločaš, če veš, da jo boš lahko prodal. Ker je danes težko prodati že zgrajene nepremičnine, ne razumem, kako bi ta davek nekoga prisilil v gradnjo za trg. Banke teh projektov ne financirajo več, po vsej verjetnosti bo kmalu propadlo še zadnje veliko gradbeno podjetje pri nas. Ukrep ne bo oživil gradnje, temveč prodajo nezazidanih stavbnih zemljišč.
Dobički od prodaje zemljišč po spremembi namembnosti
Vlada želi preučiti možne načine za uvedbo davka na visoke dobičke, ki se služijo v kratkem roku po spremembi namembnosti iz nezazidljivih zemljišč v zazidljiva.
Aleš Seliškar: O spremembi namembnosti ne vodimo evidenc. Pred morebitno uvedbo bi bilo treba prilagoditi sistem evidentiranja.
Ivan Simič: Kapitalski dobički so danes obdavčeni z 20 odstotki, želja je povišanje na 25 odstotkov. Stopnja ne bo nižja od 15 odstotkov, kar pomeni, da bi obdavčitev na koncu znašala od 35 do 40 odstotkov. Vprašljiva je tudi določitev roka.
Dohodki od premoženja, ki se oddaja v najem
Preučili bi, ali obstaja možnost poenostavitve postopka obdavčitve dohodkov od oddajanja premoženja v najem na način cedularne obdavčitve.
Aleš Seliškar: Podatkov o številu najetih nepremičnin za zdaj ne vodimo. Uvedbo evidence zahteva zadnja sprememba zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin; po njeni vzpostavitvi bodo dostopni tudi ti podatki.
Drugi davčni ukrepi
Med drugim želi vlada še preučiti izvajanje davčne izvršbe, objaviti davčne neplačnike in učinkoviteje izvajati davčne predpise.
Andreja Cirman: Davčni inšpektorji niso nezmotljivi, zato naj se vlada osredotoči predvsem v izboljšanje sedanje hitrosti reševanja sporov. Zaradi napak davčnih inšpektorjev v tri- in večletnih sodnih sporih danes izgubljamo podjetja.
Ivan Simič: Izvršbe se izvajajo že danes, določiti pa bo treba predvsem, koliko bo znašala odškodnina, če bo kdo po pomoti objavljen kot davčni dolžnik. Na tem področju namreč obstaja velika možnost za napake.
