So pa poslanci SDS sejo obstruirali, potem ko je odbor zavrnil njihov predlog, da se predlog novele umakne z dnevnega reda seje. Po mnenju SDS bi bilo namreč razumno počakati z obravnavo predlagane novele, ker ustavno sodišče še ni odločilo o ustavni pobudi glede novele zakona o Radioteleviziji Slovenija, vloženi leta 2022; s slednjim se je strinjala tudi Iva Dimic, poslanka Nove Slovenije. Marko Milosavljević z ljubljanske fakultete za družbene vede pa je v uvodni razpravi izrazil prepričanje, da bi se moralo v predlog novele zakona vrniti določilo, po katerem bi se višina RTV-prispevka samodejno usklajevala z inflacijo.
Koalicijski poslanci so po drugi strani pozdravili predlog. Ta po mnenju Tatjane Greif iz Levice pomeni signal, da Slovenija razume RTV Slovenija kot infrastrukturni element demokracije, ki ga je treba krepiti. Darko Krajnc iz Svobode pa je izrazil željo, da bi javni medij vztrajal pri vsebinah, ki so dobre. Odbor je sprejel tudi nekaj dopolnil koalicijskih poslanskih skupin. Večina jih je redakcijskih in nomotehničnih.
Večje financiranje iz proračuna
Po predlogu novele zakona bi programe narodnostnih skupnosti po novem sofinancirali iz državnega proračuna v vrednosti desetih odstotkov zbranega RTV-prispevka, kar trenutno znaša približno deset milijonov evrov letno.
Novela prav tako predvideva vključitev glasbene produkcije, torej Simfoničnega orkestra, Big banda ter otroškega in mladinskega pevskega zbora, v javno službo RTV Slovenija, saj je v veljavni ureditvi uvrščena med tržne dejavnosti. Glasbeno produkcijo bi po novem tako sofinancirali iz državnega proračuna, znesek pa bi predstavljal štiri odstotke zbranega RTV-prispevka, kar v grobem znaša okoli 4 milijone evrov.
Natalija Gorščak, predsednica uprave RTV Slovenija, je dejala, da vodstvo novelo podpira, in še: »Menimo, da je zakon o javnem mediju treba prenavljati in dopolnjevati, saj se medijska krajina hitro spreminja, zato bomo v bodoče predlagali spremembe in dopolnitve v skladu z novimi trendi na področju javnih medijev v Evropi.«
Novinarska sindikata kritična do novele
Več novinarskih sindikatov pa je še pred sejo odbora DZ za kulturo pozvalo k spremembam predloga zakona o RTV Slovenija. Kritični so bili do krepitve vloge finančnega odbora, neusklajevanja RTV-prispevka z inflacijo, kot tudi do neizpolnjenih obljub o zagotovitvi sredstev za zvišanje plač iz proračuna.
Sindikat novinarjev Slovenije in Koordinacija novinarskih sindikatov RTV Slovenija namreč menita, da predlog novele zakona o RTV Slovenija ne zagotavlja dolgoročne finančne stabilnosti in avtonomije zavoda. Sindikati so nadalje opozorili, da novela uvaja finančni odbor, ki ga sestavljajo tudi člani, ki jih imenuje vlada, s čimer se odpirajo vrata političnim vplivom, in gre tako v smeri vrnitve v stanje pred novelo zakona iz leta 2022. »Da se tja ne želimo več vrniti, so jasno izrazili udeleženci na takratnem referendumu,« so zapisali v koordinaciji in sindikatu. Zakon zdaj čaka še razprava v državnem zboru.
