Poslanke in poslanci so si za razpravo o nosilcih izvršne oblasti, ki bodo vodili državo v prihodnjih štirih letih, rezervirali osem ur. Ob začetku seje jih bo nagovoril mandatar Janez Janša, ki je kandidate in kandidatke tudi predlagal. Če ne bo prišlo do kakšnega političnega presenečenja, je pričakovati, da bo delo z novo ministrsko ekipo začel že v četrtek zvečer, z ustanovno sejo vlade. Glede na prakso iz preteklosti je pričakovati, da bi še na njej lahko prišlo tudi do nekaterih kadrovskih menjav, denimo direktorja Sove, urada za komuniciranje, morda tudi direktorja policije.
Za uokvirjenje javnih financ rebalans proračuna
Ministrske kandidatke in kandidati so v minulih dveh dneh v pristojnih matičnih telesih DZ predstavljali svoje prioritete in napovedali nekatere ukrepe, ki večinoma sledijo koalicijski pogodbi, ki so jo oblikovale in podpisale prihodnje vladne partnerice SDS, Demokrati ter NSi, SLS in Fokus.
Tako je denimo prihodnji minister za finance Andrej Šircelj pričakovano napovedal znižanje davčne obremenitve dela ter ureditve javnih financ z obvladovanjem primanjkljaja in znižanjem dolga. Med drugim je napovedal zvišanje splošne olajšave pri dohodnini, spremembe dohodninske lestvice ter odpravo 50-odstotne obdavčitve pri dohodnini pa tudi višjo posebno olajšavo za mlade do 29. leta in uvedbo tako imenovane družinske dohodnine.
Da se bodo javne finance spravile v začrtane okvire, je napovedal pripravo rebalansa letošnjega proračuna. Katere odhodke bi lahko znižali, še ni znal povedati, je pa kot eno od področij, ki je z vidika javnih financ ušlo izpod nadzora, omenil plačno reformo. Ob tem je zagotovil, da ne razmišlja o novem zakonu za uravnoteženje javnih financ po vzoru tistega iz leta 2012. Tudi davka na nepremičnine ne bo.
Zavzel se je še za ustanovitev demografskega sklada in ureditev financiranja občin, da bodo imele čim več lastnih prihodkov.
Razbitje enotnega plačnega sistema in "neusmiljen" boj proti korupciji
Tudi kandidat za notranjega ministra in javno upravo Franci Matoz se je obregnil ob plačno reformo javnega sektorja, ob tem pa napovedal ločene plačne sisteme za policijo, vojsko, zdravstvo, izobraževanje in kulturo ter socialnovarstvene storitve, medtem ko bi enotni plačni sistem ostal za administracijo.
Zavzel se je za redefinicijo kriminalistične policije, večjo prisotnost policije na terenu in boj proti korupciji, pri čemer bodo sodelovali z novim organom Skok.
Da je zakon za ustanovitev Skoka v pripravi, je zagotovil tudi kandidat za ministra za pravosodje Mihael Zupančič, ki pa bolj podrobno načrtov o njem ni pojasnil. Je pa tudi on napovedal neusmiljen boj proti korupciji. Zavzel se je za prenovo procesne zakonodaje, sistematično objavo sodnih odločb pa tudi za prenos nekaterih postopkov na notarje in odvetnike.
V zunanji politiki v krepitev odnosov z ZDA in Izraelom
Kandidat za ministra za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer je napovedal krepitev vloge Slovenije v EU in Natu ter gospodarske diplomacije.
Med prioritetami je naštel še podporo širitvi EU z državami zahodnega Balkana, ključni steber zunanje politike pa po njegovem predstavljajo tudi sosedski odnosi in regionalno sodelovanje v srednji Evropi. Dejal je še, da steber povezovanja ostajajo transatlantski odnosi, ponovno želi vzpostaviti "normalen dialog tudi s prijateljsko državo Izrael", je dejal za Odmeve. Slovenija bo še naprej podpirala Ukrajino, je zatrdil v DZ.
Kandidat za obrambnega ministra Valentin Hajdinjak po drugi strani ni naklonjen pošiljanju slovenskih vojakov v Ukrajino. Med prednostnimi nalogami je izpostavil povečevanje obrambnih izdatkov in tudi on krepitev verodostojnosti Slovenije v Natu. Zavzel se je tudi za nadaljevanje vzpostavljanja srednje bataljonske skupine, za krepitev slovenske obrambne industrije in preoblikovanje obveščevalno-varnostne službe ministrstva za obrambo. Prizadeval si bo tudi za vseslovenski center za zaščito in reševanje.
Za več gospodarskega sodelovanja s Slovenci zunaj meja se je zavzela kandidatka za ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko, saj meni, da krepi slovensko identiteto. Pomembno se ji zdi pritegniti Slovence zunaj meja, da bi investirali v Slovenijo.
Zdravstvo in šolstvo po novem bolj odprto do zasebnikov
Kandidat za ministra za zdravje Tadej Ostrc je skladno s koalicijsko pogodbo napovedal vključevanje vseh zdravstvenih zmogljivosti, tudi zasebnikov, v skrajševanje čakalnih vrst. Zavzel se je za okrepitev primarnega zdravstva in zagotovitev finančne vzdržnosti zdravstvenega sistema. Napovedal je reorganizacijo in digitalizacijo sistema.
Kandidat za ministra za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević pa si želi financiranje zasebnih vrtcev izenačiti z javnimi. Najbolj pa je na odboru odmevalo njegovo zavzemanje za ideološko nevtralno izobraževanje, v zvezi s tem je napovedal tudi pregled učnih načrtov. Na vprašanje, ali bodo otroci v šolah denimo izvedeli, da obstajajo tudi družine istospolnih partnerjev, je odgovoril, da se je treba v šoli seznaniti z dejstvi, pomembno pa je, da se ne uči aktivistično.
Napoveduje tudi reformo nacionalnega preverjanja znanja in mature, ustanovitev učiteljske zbornice ter posodobitev sistema vajeništva in krepitev povezave med univerzami in gospodarstvom.
Kandidatka za ministrico za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič je kot prioriteten ukrep napovedala izenačitev plačila stanovalcev v domovih za starejše, ki so obravnavani po zakonu o socialnem varstvu, s tistimi, ki so obravnavani po zakonu o dolgotrajni oskrbi.
Pri družinski politiki se je zavzela za postopno uvedbo brezplačnega vrtca in univerzalni otroški dodatek. Bolj kot za gradnjo državnih najemnih stanovanj se je zavzela za ukrepe, ki bi mladim olajšali, da bi si sami zgradili svojo nepremičnino.
Področja pokojnin pa ni komentirala, saj gre za pravico iz dela in bo po novem sodilo pod ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport, je dejala.
A se je tudi prihodnji minister v tem resorju, prvak Demokratov Anže Logar, odgovorom o pokojninah izognil, češ da so drugi ministri bistveno primernejši za to razpravo, tudi resor demografije. Sicer pa se je vlada odločila za ustanovitev demografskega sklada, je opomnil.
Za bolj spodbudno poslovno okolje
Po Logarjevih besedah je treba ukrepati, da se bo država lahko hitreje razvijala. To bo po njegovem mnenju mogoče doseči s povečanjem dodane vrednosti, za kar pa bo treba izboljšati pogoje za delovanje podjetij in spodbujati inovativnost.
Združitev z resorjem dela vidi kot konkurenčno prednost. Zagotovil je, da ekonomsko-socialni svet ostaja in da bo socialni dialog boljši, saj bo potekal v okviru enega ministrstva in se bo poslušalo tako delodajalce kot delojemalce.
Kandidat za ministra za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec, ki je resor vodil že med letoma 2020 in 2022, pa je med drugim napovedal širitev avtocest in nočna gradbena dela na prometnicah, ki ovirajo tekoč promet. Na področju energetike bo prioriteta predvsem pospešitev postopkov za gradnjo drugega bloka krške nuklearke, je izpostavil.
Tako on kot prihodnja ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj sta med prioritetami navedla pospešitev postopkov umeščanja infrastrukturnih projektov v prostor in pridobivanja gradbenih dovoljenj.
Na področju varstva okolja bo težišče na krožnem gospodarstvu oz. predelavi odpadkov v proizvode, Rifljeva je izrazila tudi naklonjenost termični obdelavi odpadkov, ko druga snovna predelava odpadkov ni več mogoča.
Kandidat za ministra za kmetijstvo Janez Cigler Kralj pa je med glavnimi prihodnjimi nalogami izpostavil krepitev prehranske samooskrbe in s tem povezane prehranske varnosti ter debirokratizacijo in digitalizacijo kmetijskega sektorja.
Kandidatko za ministrico za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Moniko Kirbiš Rojs skrbijo razmere v proračunu, povezane z izvajanjem kohezijske politike. Zato je napovedala pospešitev črpanja. Prepričana je, da bi k temu pripomogla tudi ustanovitev pokrajin. Sedež ministrstva bo v Mariboru, je še napovedala.
Spremembe na področju medijske zakonodaje
Kandidatka za ministrico za kulturo Ignacija Fridl Jarc se bo, kot je dejala, zavzemala za kulturni in medijski pluralizem.
Med podrobnejšimi načrti je omenila pripravo posebnega zakona o slovenskem jeziku. Napovedala je vnovično vzpostavitev Muzeja slovenske osamosvojitve, na področju investicij se ji zdi nujna prenova SNG Drama Ljubljana.
Zavzemala se bo za medresorsko povezovanje z gospodarstvom in šolstvom, podpira tudi uvedbo tako imenovanega Netflix davka.
Na področju medijev je napovedala spremembo zakona o RTV Slovenija in manjšo vlogo države pri financiranju medijev.