Omenjeni onesnaževalci običajno nastajajo pri zgorevanju goriva v vozilih in izhlapevanju bencina, v sinusih pa spodbujajo različne vnetne procese. Raziskovalci so v tej študiji preučevali tudi vpliv kroma, niklja in cinka, vendar povezave s kroničnim vnetjem sinusov niso ugotovili. To odkritje krepi dokaze, da niso vsi onesnaževalci enaki in da vsak od njih na telo vpliva na svojstven način.
»Presenečeni smo bili, da so specifični prometni onesnaževalci in določene kemikalije povezani z določenim vzorcem vnetnih citokinskih profilov,« je rekla vodilna avtorica študije dr. Jivianne Lee. Dr. Leejeva opravlja delo profesorice rinologije in endoskopske kirurgije na oddelku za kirurgijo glave in vratu na medicinski fakulteti Davida Geffena v Los Angelesu.
Od onesnaževalcev do specifičnih vnetnih poti
Raziskovalci so nakazali, da lahko dušikov dioksid sproži kronični rinosinusitis prek imunskih odzivov tipa dva, ki so značilni za alergijske reakcije. Po drugi strani pa lahko benzen in svinec prispevata k oksidativnemu stresu, ki poškoduje sluznico sinusov, ter k vnetju, ki ga povzročajo nevtrofilci. To pojasnjuje, zakaj so simptomi bolezni pri prebivalcih mest lahko tako raznoliki in trdovratni.
Novejše raziskave so se osredotočile tudi na vpliv drobnih delcev v zraku, znanih kot delci PM2,5. Študija, ki so jo januarja 2024 na Univerzi Vanderbilt objavili v znanstveni reviji Allergy, je pokazala, da večja izpostavljenost tem delcem vodi do močnejšega vnetja v celicah sinusov. Podobno so že leta 2021 ugotovili raziskovalci z Univerze Johnsa Hopkinsa, ki so potrdili, da dolgotrajna izpostavljenost delcem PM2,5 povečuje tveganje razvoja kroničnih bolezni sinusov.
Pomen okolja pri zdravljenju
Strokovnjaki poudarjajo, da ta dognanja spreminjajo pogled na kronični rinosinusitis. Bolezni ne obravnavajo več zgolj kot posledice okužb ali alergij, temveč tudi kot stanje, ki ga pomembno sooblikuje okolje. To prinaša neposredne posledice za klinično prakso in izbiro terapije.
»Ko za naše paciente izbiramo med različnimi možnostmi zdravljenja, bi bilo zelo koristno vedeti podrobnosti o povzročiteljih in o tem, na katero terapijo se bodo bolje odzvali,« je pomembnost študije komentiral dr. Aria Jafari. Dr. Jafari deluje kot docent na oddelku za otorinolaringologijo in kirurgijo glave ter vratu na medicinski fakulteti Univerze v Washingtonu v Seattlu. Dodal je, kako pomembno je pacientu postaviti vprašanja o izpostavljenosti okoljskim dejavnikom, vključno s tem, kje živi in dela. V medicinski praksi tako vse bolj poudarjajo pomen »okoljske anamneze«, ki zdravnikom pomaga prepoznati morebitne okoljske sprožilce bolezni.
Globalni problem z visokimi stroški
Kronični rinosinusitis je ena najpogostejših kroničnih bolezni, ki po ocenah prizadene med pet in petnajst odstotkov prebivalstva v razvitih državah. Podatki kažejo na bistveno večjo pojavnost v urbanih okoljih. Študija na Poljskem je na primer pokazala, da je prevalenca kroničnega rinosinusitisa z nosnimi polipi višja pri prebivalcih mest v primerjavi s podeželjem.
Ekonomsko breme te bolezni je ogromno, saj vključuje stroške zdravljenja, bolniške odsotnosti in zmanjšano produktivnost. Raziskave kažejo, da letni stroški, povezani s to boleznijo, samo v Združenih državah Amerike presegajo 28 milijard evrov. Naraščajoča ozaveščenost o vplivu onesnaženega zraka na zdravje zato spodbuja javnozdravstvene pobude in strožjo okoljsko zakonodajo po vsem svetu. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je onesnaženost zraka prepoznala kot enega največjih okoljskih dejavnikov tveganja za zdravje ljudi.