Prvak NSi Matej Tonin je včeraj odstopil z mesta predsednika parlamenta. Tega, da mu je vodenje državnega zbora močno priraslo k srcu, sicer ne skriva, a to mesto pač pritiče koaliciji, Nova Slovenija pa se je ponovno znašla v opoziciji. Njeno taktiziranje pri dogovarjanju o vstopu v vlado se namreč ni izšlo. Novi mandat bo za NSi še dodatno naporen, ker bo v opoziciji skupaj z mnogo številnejšo in po Janševem fiasku s pridobivanjem koalicijskih partnerjev še glasnejšo in bojevitejšo SDS. NSi se bo iz sence Slovenskih demokratov kaj težko prebila.

Ambicija vodilnih krščanskih demokratov, da se stranka po dolgih letih opozicije vrne v koalicijske vode (po štirih letih v prvem Janševem mandatu je bila v koaliciji le še dobro leto drugega Janševega vladanja), je bila v predvolilnih mesecih močno prepoznavna, prav tako tudi želja nekaterih njenih vidnih predstavnikov po ministrskih mestih. »Slovenija je lahko med 15 najuspešnejšimi državami na svetu, ko bo NSi dobila priložnost, da prevzame odgovornost v vladi,« je na predvolilnem kongresu stranke aprila letos napovedoval njen novi predsednik Matej Tonin.

Po volitvah se je zdelo, da se bodo želje NSi uresničile. Prvak LMŠ Marjan Šarec si je močno prizadeval Toninovo stranko pritegniti v svojo koalicijo, peterica levosredinskih strank pa je prikimala več neoliberalno obarvanim zahtevam NSi. A so dali krščanski demokrati Šarcu tako v prvem kot v drugem krogu izbire mandatarja košarico, ob tem pa čakali, ali se bo vendarle oblikovala njim bližja koalicija, v kateri bi bile poleg dveh desnih strank SDS in NSi še dve sredinski stranki. Če se to ne bi zgodilo, bi se NSi v tretjem krogu po vsej verjetnosti odločila za vstop v Šarčevo koalicijo oziroma vsaj za zunanje sodelovanje z njo. A ji je načrte prekrižala Levica. »Največje presenečenje povolilnih dogodkov je, da je prišlo do dogovora med Levico in Šarcem,« je v intervjuju, ki bo objavljen v jutrišnjem Objektivu, poudaril Tonin.

»Tonin je mislil, da je v win-win položaju: če bi Janši v tretjem krogu uspelo sestaviti vlado, bi bila NSi v njej, drugače bi se dogovoril s Šarcem. A če sediš na dveh stolih, kaj hitro padeš vmes. Toninu se je zgodilo prav to,« nam je dejal eden vidnejših članov NSi, ki pa ni želel biti imenovan.

Lažje bi bilo s Šarcem v koaliciji, kot bo z Janšo v opoziciji

V vodstvu NSi zagotavljajo, da kakšnega večjega razočaranja nad še enim opozicijskim mandatom v stranki ni zaznati. Po besedah poslanca Jerneja Vrtovca bi bilo sodelovanje v Šarčevi koaliciji težko; še zlasti zato, ker so razmerja v njej močno porušena. »Prepiri med osrednjimi akterji se vlečejo še iz prejšnjih obdobij.« Vrtovec se ne boji, da bi Nova Slovenija utonila v Janševi senci. »NSi bo še naprej rasla, saj bomo konstruktivna opozicija, torej opozicija, ki jo Slovenija potrebuje.« Po njegovi oceni bo dobro za državo, če bo koalicija sprejela kakšen njihov predlog.

A tudi glasovi, da bi bilo za Slovenijo bolje, če bi NSi vstopila v Šarčevo koalicijo, kot pa da bo v opoziciji skupaj z Janšo, niso osamljeni. »Mislim, da bi nam bilo vseeno bolje v tej vladi, kot nam bo v tej opoziciji,« je na twitterju zapisal predsednik posavskega regijskega odbora NSi Robert Kaše. Po njegovem prepričanju bo stranka v družbi z Janševo SDS svojo prepoznavnost težko gradila. »Odločitev, da gremo ponovno v opozicijske vrste, ni bila najboljša. Gotovo nam v nobeni koaliciji ne bi bilo lepo, a saj nam tudi v Janševi ni bilo. Zgolj na oblasti pa lahko stranka uresničuje svoje ideje in svoj program,« nam je včeraj dejal Kaše.

Kdaj se je pretvarjala NSi?

Vidni sogovornik iz Nove Slovenije, ki ne želi biti imenovan, se celo boji, da se bo stranka vse bolj zatekala k Janševi radikalni retoriki, da mu bo asistirala pri vlaganju zahtev za izredne seje parlamenta in pri interpeliranju ministrov za vsako ceno. Kot potrditev, da njegov strah ni brez osnov, izpostavlja nastop Jožefa Horvata ob izvolitvi Marjana Šarca za mandatarja. Vodja poslancev NSi je v Janševem slogu svaril pred globoko državo, nastajajočo koalicijo je označil za izvršni svet tranzicijske levice.

Prav tako naj bi po navedbah naših sogovornikov seje izvršilnega odbora NSi vse bolj zaznamovalo razpoloženje v slogu »le za Janšo hodimo«. Pri glasni kritiki Janševe razdiralne politike naj bi menda vztrajala le še bivša predsednica stranke Ljudmila Novak in član IO Janez Pogorelec. »Sprašujem se, ali se je NSi pretvarjala v času, ko jo je vodila Novakova, ali se pretvarja zdaj. Vsekakor pa v stranki, ki je tako na hitro in enoumno spremenila kurs, nisem mogel več ostati,« nam je dejal Primož Štendler, ki je pred mesecem dni odstopil z mesta predsednika občinskega odbora Zagorje ob Savi in izstopil iz stranke. Zbliževanje NSi s stranko, »katere predsednik ima za seboj kup afer in nepojasnjenega premoženja«, je bilo zanj nesprejemljivo.

»Naš strateški razmislek je bil, da zapiranje v eno ali v drugo smer NSi škoduje in da je za realizacijo našega strankarskega programa veliko bolje, če smo odprti na vse strani. Vodstvo in članstvo takšno mojo politiko podpirata,« pa politiko NSi pod njegovim vodstvom v intervjuju za sobotni Objektiv pojasnjuje Matej Tonin. In poudarja, da ima po internih merjenjih v stranki v tem trenutku višjo podporo, kot jo je imel kadar koli doslej, in višjo, kot so jo imeli njegovi predhodniki…

Priporočamo