Medtem ko v zakulisju vsi ugibajo, kdo bo po odhodu Viktorja Orbána prevzel vlogo glavnega pogajalca in tistega, ki blokira odločitve Bruslja, so diplomatski žarometi usmerjeni predvsem na povratnika med evropsko elito.
»Goreč zagovornik Izraela in neomajen podpornik Ukrajine«
Janez Janša, ki v Bruslju velja za dobro znani obraz, se v evropski svet vrača v že četrtem mandatu na čelu slovenske vlade. V članku pri Politicu ga opisujejo kot desnega populista in občudovalca Donalda Trumpa, ki ima buren odnos z mediji. Čeprav Janša v marsičem kaže podobne težnje kot nekdanji madžarski voditelj Orbán, pa med njima obstaja ključna in izjemno pomembna razlika: Janša sodi med najglasnejše in najbolj neomajne podpornike Ukrajine v celotni Uniji. Slovenski premier odločno podpira tako vojaško pomoč Kijevu kot njegovo prizadevanje za vstop v EU, solidarnost pa je pokazal tudi z obiskom Ukrajine že v prvih tednih ruske invazije.
A bi Janša po poročanju Politica lahko odigral trdo vlogo v odnosih do Bližnjega vzhoda in Izraela. Več držav članic EU želi namreč uvesti sankcije proti izraelskemu ministru za nacionalno varnost Itamarju Ben-Gvirju zaradi ravnanja z Evropejci, ki so jih Izraelci pridržali na humanitarni ladji na poti proti Gazi. Kot razkriva osnutek sklepov vrha z dne 12. junija, strokovnjaki pričakujejo, da bo Janša tem ukrepom ostro nasprotoval, pri čemer se bo postavil ob bok Nemčiji in Češki.
Slovenski premier je šel v zadnjih tednih celo dlje od večine drugih evropskih zagovornikov Izraela. Preklical je slovenski embargo na orožje za Izrael in odpravil prepoved vstopa v državo tako za Ben-Gvirja kot za izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Izrael je nato napovedal odprtje veleposlaništva v Ljubljani, kar je Janša označil za »začetek nove ere v slovensko-izraelskih odnosih«. Kljub temu evropski diplomati ocenjujejo, da slovensko nasprotovanje ne bo odločilno – če bo Nemčija omilila svoje stališče glede sankcij, bo slovenska stran verjetno sledila večini.
Kdo so preostali trije novinci za bruseljsko mizo?
Poleg Janeza Janše se v evropski svet po zadnjem srečanju vključujejo še trije novi voditelji:
- Péter Magyar (Madžarska):
Proevropski konservativec je z majsko prepričljivo zmago končal Orbánovo dobo in takoj spremenil odnose med Budimpešto in Brusljem. Dosegel je odmrznitev milijardnih evropskih sredstev in omogočil začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino. Kljub temu ohranja nekaj Orbánove agende: rusko energijo želi opustiti šele do leta 2035 in odločno nasprotuje migrantskim kvotam, zaradi česar je za svoj prvi uradni obisk izbral Varšavo.
- Rumen Radev (Bolgarija):
Nekdanji predsednik države je januarja odstopil, ustanovil lastno stranko in zmagal na volitvah. Njegov prihod povzroča nemir med zagovorniki Ukrajine, saj je Radev v preteklosti javno izjavil, da je Kijev »obsojen na propad«, in nasprotoval pošiljanju orožja. Bruselj skrbi, da bi Bolgarija lahko ovirala sprejemanje novega, enaindvajsetega paketa sankcij proti Rusiji.
- Andris Kulbergs (Latvija):
Latvijski parlament je poslovneža in politika brez strankarske pripadnosti izglasoval za premierja po politični krizi, ki so jo povzročili nenamerni vstopi ukrajinskih dronov v latvijski zračni prostor. Njegova prioriteta je takojšnja okrepitev protidronske obrambe na vzhodnem krilu EU, ob tem pa zagotavlja nadaljnjo brezkompromisno vojaško pomoč Ukrajini.