Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino je pripravilo nov pravilnik o pomoči otrokom s posebnimi potrebami, ki je trenutno še v medresorskem usklajevanju. Društvo Bravo je k njemu poslalo pripombe, ker po njihovem pri nekaterih pomembnih vprašanjih ponavlja pravila, ki bi jih bilo treba nujno spremeniti. Eno od njih je omejitev pomoči za učence s primanjkljaji na posameznih področjih učenja.
Za premagovanje primanjkljajev le dve uri
Predstavljajmo si dva učenca. Prvi ima težave predvsem z branjem. Drugi ima izrazite težave tako z branjem kot s pisanjem in računanjem. Če sta oba usmerjena kot učenca s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, jima je za premagovanje teh primanjkljajev mogoče določiti največ dve šolski uri pomoči na teden. To je zgornja meja za oba, čeprav lahko drugi potrebuje več podpore. Drugim osnovnošolcem je za isto obliko pomoči praviloma mogoče določiti do štiri ure. Predlog ministrstva, čeprav spisan na novo, to največjo razliko ohranja.
Dodatna strokovna pomoč ima sicer več oblik. Pri pomoči za premagovanje primanjkljajev otrok s strokovnjakom razvija spretnosti in strategije za branje, pisanje ali računanje. Pri učni pomoči razumeva in utrjuje snov, ki jo obravnavajo pri pouku. Svetovalna storitev pa je namenjena tudi staršem in učiteljem. Otrok lahko prejema več oblik hkrati. Skupno jih je praviloma največ pet šolskih ur na teden, pri čemer mora biti vsaj ena ura namenjena svetovalni storitvi. Vsaka šolska ura traja 45 minut. Pet ur je zgornja meja vse dodatne strokovne pomoči, in ne vsake njene oblike posebej. Prav tako to ni število ur, ki bi jih samodejno dobil vsak otrok.
Sedanji pravilnik učencu s primanjkljaji na posameznih področjih učenja dovoljuje največ dve uri pomoči za premagovanje primanjkljajev. Novi predlog ohranja isto mejo. Društvo Bravo predlaga, da bi dve uri ostali pravilo, ob strokovno utemeljeni oceni otrokovih potreb pa bi bilo izjemoma mogoče določiti do štiri ure. »Smisel predlaganih sprememb je predvsem v tem, da bi vrsta in obseg pomoči izhajala iz individualno ugotovljenih potreb otroka oziroma mladostnika,« je pojasnila predsednica društva Marija Kavkler. Po njenem o pomoči ne bi smeli odločati predvsem kategorija posebnih potreb, vrsta izobraževalnega programa ali kadrovske možnosti posamezne šole. Zakaj otrok ne bi namesto tega dobil več učne pomoči? Ker obliki služita različnima namenoma. Pri učni pomoči denimo utrjuje računske postopke iz matematike, pri pomoči za premagovanje primanjkljajev pa razvija temeljne spretnosti in strategije za računanje. Po opozorilu društva ena oblika ne more preprosto nadomestiti druge.
Tudi v srednji šoli ostajajo stara pravila
Druga omejitev, ki jo predlog ohranja, je povezana z izbiro srednje šole. Dijak v nižjem ali srednjem poklicnem izobraževanju lahko dobi do dve uri učne pomoči na teden. Dijak v drugih programih, na primer v srednji strokovni šoli ali gimnaziji, jo lahko dobi le izjemoma, če je bil zaradi dolgotrajne bolezni odsoten od pouka več kot dva meseca. Dijak ima torej lahko primanjkljaje pri branju ali računanju, vendar mu za dostop do učne pomoči ni dovoljeno upoštevati samo teh težav. Pomembno je tudi, v kateri program je vpisan. »Učna zahtevnost pa programa potrebe po pomoči ne zmanjšuje,« opozarjajo pri Društvu Bravo in predlagajo, da bi bila učna pomoč mogoča v vseh srednješolskih programih, kadar strokovnjaki ugotovijo, da jo dijak potrebuje.
Ministrstvo te spremembe ne more uvesti samo s pravilnikom. Razlikovanje med poklicnimi in drugimi srednješolskimi programi je namreč zapisano tudi v zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Če bi država želela učno pomoč dejansko omogočiti tudi drugim dijakom, ki niso bili dolgotrajno bolni, bi morala spremeniti še zakon.
Ali bo v odločbi pisalo, kaj otroku pripada?
Društvo opozarja še na odločbo o usmeritvi. Iz tega dokumenta morajo starši in šola izvedeti, koliko pomoči je določene za otroka, za katero obliko gre in kdo jo bo izvajal. Veljavni pravilnik določa, da se ti podatki zapišejo v odločbo. V novem predlogu pa so izrecno povezani s pomočjo za premagovanje primanjkljajev, zato po oceni društva ni dovolj jasno, ali bodo enako natančno določeni tudi za učno pomoč.
Povedano drugače, če v odločbi ne bo jasno zapisano, koliko učne pomoči mora otrok dobiti in kdo jo izvaja, bi lahko bilo njeno zagotavljanje bolj odvisno od kadrovskih možnosti posamezne šole, opozarjajo. Društvo zato zahteva izrecno določitev vsake oblike pomoči posebej.
Pravilnik še ni sprejet in ni znano, katere pripombe bo ministrstvo dejansko upoštevalo. V trenutno objavljenem predlogu pa ostajata omejitev dveh ur za učence z učnimi primanjkljaji in razlikovanje med dijaki glede na srednješolski program – pravili, pri katerih si strokovnjaki Društva Bravo že dolgo časa prizadevajo za spremembe.