Neuradne napovedi o kadrovskih rošadah v policiji, o katerih smo pisali že konec maja, se v teh dneh uresničujejo ena za drugo. Včeraj se je moral z mesta direktorja uprave kriminalistične policije na generalni policijski upravi posloviti David Antolovič, že dan pred tem pa tudi vodja centra za varovanje in zaščito Bojan Oman.
Nasprotje napovedane depolitizacije
Kadrovske rošade na vodilnih položajih v policiji so se začele omenjati že pred tedni, vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Senad Jušić pa si jih je zamislil predvsem na najpomembnejših funkcijah znotraj policije. Prvi za odstrel je bil tako Bojan Oman, ki je vodenje centra za varovanje in zaščito (CVZ), ki skrbi za varovanje pomembnih objektov in najvišjih predstavnikov države, prevzel maja 2019. Torej v času Šarčeve vlade, ko je notranje ministrstvo vodil Boštjan Poklukar, generalna direktorica pa je bila Tatjana Bobnar. Od funkcije se poslavlja po skoraj štirih letih, ko je na čelu notranjega ministrstva ponovno Poklukar. »Bojan Oman je zaradi organizacijskih potreb in zagotavljanja večje učinkovitosti dela premeščen v vodstvo policije, kjer bo še naprej imel zadolžitve na področju varovanja oseb in objektov,« so sporočili s policije. Vodenje CVZ je začasno prevzel njegov pomočnik Tomaž Brezic, ki je, kot je prvi poročal portal N1, pomočnik postal v času tretje Janševe vlade. Tudi po naših neuradnih informacijah je Brezic osebno zelo naklonjen predsedniku SDS Janezu Janši in nekdanjemu ministru Alešu Hojsu, zaradi česar je njegovo začasno imenovanje na čelo CVZ marsikoga presenetilo. Še posebej ker je Poklukar ob nastopu funkcije poudarjal potrebo po depolitizaciji policije, poteze vodstva policije in notranjega ministrstva pa so nemalokrat popolno nasprotje njegovih napovedi.
Po aktualnih neuradnih informacijah sicer ni pričakovati, da bo Brezic dlje časa ostal na čelu CVZ. Med kandidati naj bi bil eden od vodilnih policistov kranjske policijske uprave (ime je znano uredništvu), ki zaradi preteklega sodelovanja uživa precejšnje zaupanje ministra Poklukarja.
Velika pozornost Golobovega najožjega kroga
Golobova vlada področju varovanja visokih predstavnikov države namenja veliko pozornosti. Predsednik vlade Robert Golob je bil že lani poleti dovzeten za nasvete svojega neformalnega svetovalca Miloša Njegoslava Milovića, s katerim je poslovno sodeloval že v času vodenja Gen-I. Gre za nekdanjega policijskega specialca, ki je opravljal tudi delo varnostnika Janeza Drnovška. Na podlagi Milovićevih nasvetov je Golob skrb za varnost predsednika vlade prenesel s policije neposredno na vlado, na čelo skupine za varovanje pa je postavil Milovićevega znanca, prav tako nekdanjega policijskega specialca Roberta Kešperta.
Kot smo poročali že tedaj, so imeli v vodstvih policije in CVZ pomisleke o tovrstnem samostojnem varovanju predsednika vlade, zaradi praktičnih vprašanj pa je nato prihajalo tudi do nesoglasij med Kešpertovo skupino in CVZ. Vladna skupina za varovanje namreč ne more delovati v celoti samostojno in potrebuje tudi storitve oziroma podporo CVZ, že ob začetku delovanja vladne skupine pa so se pojavili konflikti, ker naj bi imela skupina prevelike apetite glede svojih pristojnosti. Med drugim naj bi imeli željo po neposrednem dostopu do policijskega helikopterja, hkrati pa so (neuspešno) želeli tudi obiti vodstvo CVZ in imeti dostop neposredno do tedanjega generalnega direktorja policije Boštjana Lindava.
