Norveški odbor je v obrazložitvi letošnje odločitve o dobitnicah prestižne nagrade pojasnil: "Ne moremo doseči demokracije in trajnega miru na svetu, če ženske ne dobijo enakih možnosti kot moški za vplivanje na razvoj dogodkov na vseh ravneh družbe."
Johnson-Sirleafova, ki je na ameriškem Harvardu doštudirala ekonomijo, je leta 2005 postala prva demokratično izvoljena ženska predsednica v Afriki. Dvainsedemdesetletnica, ki si je prislužila naziv "železna dama", je poznana po prizadevanjih za obnovo Liberije po 14 letih državljanskih vojn, v katerih je umrlo okoli 250.000 ljudi. Za dobitnico letošnje Nobelove nagrade je bila izbrana štiri dni pred predsedniškimi volitvami v državi, na katerih se bo potegovala za nov mandat.
Njena rojakinja in prav tako dobitnica Nobelove nagrade za mir Leymah Gbowee je vneta borka za mir, ki je prav tako prispevala h končanju državljanskih vojn v Liberiji. Jemenka Tavakul Karman pa je 32-letna mati treh otrok, ki vodi organizacijo za človekove pravice Ženske novinarke brez verig. Karmanova je ena od vodilnih figur pri organiziranju protestov proti jemenskemu predsedniku Aliju Abdulahu Salehu, ki so se v okviru arabske pomladi začeli konec januarja.
stran 6
