Predlog je naletel na izjemno negativne odzive strokovnjakov z različnih področij, saj bi po njihovem z varčevanjem na enem povzročili težave na drugih koncih. Poseg v višino porodniških nadomestil bi lahko med drugim slabo vplival na otrokov razvoj, predšolsko vzgojo in načrtovanje družine.
Porodniški dopust pri nas ni najdaljši
Lani je država za starševska nadomestila (nadomestilo za porodniški dopust in dopust za nego in varstvo otroka) namenila dobrih 365,89 milijona evrov. Poleg tega so mnoge nosečnice pred porodniško nekaj časa tudi na bolniški. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je vsako leto na račun rizične nosečnosti dlje kot en mesec na bolniškem dopustu kar slaba polovica od 22.000 nosečnic. Kot ugotavljajo, je to s socialnega in medicinskega vidika velik delež. Delodajalci so nosečnicam glede na zakonodajo sicer dolžni zagotoviti ustreznejše delovno mesto, so opozorili na ZZZS, a mnogi tega ne storijo, zdravniki pa se zato odločijo za bolniško zaradi rizične nosečnosti.
Porodniški dopust je sicer med daljšimi v Evropi, ni pa najdaljši. Najdaljšega imajo na Švedskem, kar 18-mesečnega, vendar z 80 odstotki plače, kažejo podatki ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. V Avstriji je porodniški dopust s polnim nadomestilom plače omejen na štiri mesece: dva pred porodom in dva po njem. Na Madžarskem traja pol leta s 70-odstotnim nadomestilom, v Italiji pa imajo na primer pet mesecev porodniškega dopusta z 80-odstotnim nadomestilom.
Bo spet le 17.000 rojstev na leto?
Čeprav predlog ne posega v dolžino porodniškega dopusta, bi se marsikatera mama na primer odločila, da gre, zaradi denarne stiske, predčasno nazaj na delo. Za otroka to ne bi bilo najbolj primerno, meni razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek. Takšen sistem, kot ga imamo zdaj, je po njenem dober. Starost okoli enega leta je tista, pri kateri se otrok najlažje loči od mame in se v postopnem uvajanju naveže na varuško ali vzgojiteljico. Takrat je sposoben tudi razumeti, da se starši, ki ga pustijo v varstvu, ponj vrnejo. Ravno to je bilo pred desetletji vodilo za prehod na enoletni porodniški dopust z devetmesečnega, še dodaja. Predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Božena Bratuž pa ob tem opozarja, da sedanji zakon o predšolski vzgoji vključitev otroka v vrtec dovoljuje šele pri 11 mesecih starosti. Tudi če bi zakon spremenili, to ne bi bilo dovolj, saj so vrtčevske zmogljivosti prilagojene toliko starim otrokom, mlajši pa imajo v svojem razvojnem obdobju povsem drugačne potrebe, je spomnila.
Da lahko znižanje nadomestil slabo vpliva na odločanje parov o zanositvi, ugotavlja Mojca Pirnat, predsednica Društva za večjo rodnost. Po njenem so takšne ideje šokantne: "Komaj smo število porodov spravili na 22.000. Bomo spet padli na 17.000 porodov na leto?" Kot opozarja, je med mladimi zelo veliko brezposelnih ali imajo nizke dohodke, ob tem pa zelo težko pridejo do stanovanj. Če ne pomagajo (stari) starši, je mladim družinam zato zelo težko. Že danes starševstvo mnogi v poznejša leta odlagajo prav zaradi negotovosti, v kateri živijo, opaža, poleg tega pa so ravno v prvem letu otrokovega življenja stroški največji. Pirnatova se sicer strinja, da je v Sloveniji standard glede dolžine porodniške in višine nadomestila danes visok, a bi bilo treba, ko politika s tem upravičuje rez v sedanje pravice, upoštevati tudi primerjave drugih ugodnosti za mlade družine in siceršnjega finančnega položaja. V Sloveniji na primer ni brezplačnega vrtca, kot ga poznajo v nekaterih državah, je ponazorila.
Odprto je tudi vprašanje, ali bi se ob znižanju nadomestil znižali tudi prispevki za socialno-varstveno zavarovanje, iz katerega izhaja pravica do nadomestila med porodniško. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pravijo, da do sprejetja rebalansa proračuna na vladi tega ne bodo komentirali.
