Poleg cepiva Pfizerja in BioNTecha, s katerim so v slovenskem zdravstvu najprej zaščitili stanovalce domov starejših občanov, bi lahko države EU v kratkem imele na voljo še cepivo ameriške Moderne. Tudi v tem primeru bosta potrebna dva odmerka. Stroka v obeh cepivih vidi močno zaščito pred okužbo z novim koronavirusom in težkimi poteki covida-19, a je med njima tudi nekaj razlik.
Sprotno prilagajanje cepiv
Medtem ko je cepivo Pfizerja in BioNTecha po dosedanjih podatkih 95-odstotno učinkovito, je cepivo Moderne glede na dosedanje objave več kot 94-odstotno učinkovito. Kot je razvidno iz gradiva za strokovno javnost, ki ga je pripravil predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo na ljubljanski medicinski fakulteti dr. Alojz Ihan in objavil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), je po dosedanjih podatkih po prvem odmerku cepiva Moderne mogoče pričakovati 80-odstotno zaščito. V primeru Pfizerjevega cepiva je po prvem odmerku pred okužbo zaščitena dobra polovica cepljenih, navaja NIJZ. Tudi redke posameznike, ki jih okužba z novim koronavirusom doleti kljub cepljenju z obema odmerkoma omenjenih cepiv, ta oblika zaščite varuje pred težkim potekom covida-19.
Evropska komisija je nedavno naročila dodatnih 80 milijonov odmerkov cepiva Moderne, tako da jih bo skupaj za 160 milijonov. Prvi odmerki bi lahko Slovenijo tako kot druge evropske države, potem ko se bo o cepivu izrekla Evropska agencija za zdravila, dosegli kmalu po novem letu.
Med prvimi bo verjetno na voljo še cepivo Univerze v Oxfordu in AstraZenece, je spomnil dr. Borut Štrukelj s fakultete za farmacijo, hitro pa napredujeta tudi cepivo CureVac in cepivo Johnson&Johnson. »Če bo vse po sreči, bi lahko morda imeli že v dveh mesecih na voljo pet cepiv,« je Štrukelj izpostavil dobre obete. Kot pravi, se prednosti posameznih cepiv sicer nekoliko razlikujejo. Spodbudno pa je, da bo mogoče cepiva proti novemu koronavirusu, pri katerih so bile uporabljene nove tehnologije, sproti prilagajati. »Pfizer in Moderna zadnjo mutacijo že vključujeta v svoji cepivi,« je pojasnil Štrukelj. Kot je spomnil, ta proces sicer še ni končan.
Osebna odločitev, a tudi stvar odgovornosti
Cepljenje proti novemu koronavirusu bi lahko bilo kmalu bistveno dostopnejše kot danes, države pa bodo morale medtem poiskati učinkovite načine spodbujanja k tej zaščiti. Medtem ko so stanovalci slovenskih domov starejših občanov cepljenju precej naklonjeni, zanj pa so se javno zavzeli tudi mnogi vidni zdravstveni strokovnjaki, je odziv na to možnost izrazito majhen med zaposlenimi v domovih starejših občanov. Ponekod se je za zaščito s protikoronskim cepivom po prvih podatkih odločila le okoli desetina zaposlenih.
Zaposlenim v domovih starejših občanov, ki trenutno tehtajo o cepljenju, Štrukelj svetuje, naj se pozanimajo o tej možnosti in novih tehnologijah, ki so bile uporabljene pri razvoju cepiva. »Odločitev o cepljenju je v rokah posameznega zaposlenega. A dobro bi bilo, da se zavedajo svoje odgovornosti. Če imajo dvome, jih lahko razčistijo prek strokovnih razprav,« je poudaril Štrukelj, ki cepiva v sedanjih razmerah vidi kot najboljšo možnost.
K odločitvi za cepljenje je prebivalce včeraj pozvala tudi državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Marija Magajne. Med prvimi se lahko poleg stanovalcev domov starejših – že v nedeljo jih je bilo cepljenih več kot 8000 – in tamkajšnjih zaposlenih cepijo še zdravstveni delavci. Že sredi januarja pa bi lahko bilo po oceni Magajnove cepivo na voljo za starostnike, ki ne bivajo v domovih starejših občanov, in za kronične bolnike.
